Mednarodni dan invalidov

V septembru 2014 je bilo med registriranimi brezposelnimi osebami v Sloveniji 15,7 % invalidov.

V septembru 2014 je bilo med registriranimi brezposelnimi osebami v Sloveniji 15,7 % invalidov.

  • 1.12.2014
  • |
  • brez statusa
Združeni narodi so oktobra 1992, z resolucijo razglasili 3. december za mednarodni dan invalidov, z namenom, da bi v najširši družbi spodbudili boljše razumevanje problematike, povezane z invalidnostjo, s temeljnimi pravicami invalidov in z vključevanjem invalidov v družbo. Pomembno je zavedanje, da je invalidna oseba enakopravni in enakovredni člen družbe, ki lahko prispeva svoje najboljše moči in bogati politično, družbeno, gospodarsko in kulturno življenje.

Definicija invalidnosti


Definicije invalidnosti in merila za invalidnost, ki jih uporabljajo države članice EU, se razlikujejo glede na politične cilje, veljavno zakonodajo in upravne standarde, zato je precej težko natančno oceniti položaj invalidov v EU. Kljub temu pa je bilo doseženo splošno soglasje, ki so ga s podpisom Konvencije o pravicah invalidov, ki so jo sprejeli Združeni narodi podprle vse države članice in Evropska skupnost in ki potrjuje socialni model, tj. model, ki opredeljuje vrste invalidnosti in obravnavanje invalidnosti s perspektive človekovih pravic.

Invalidnost je koncept, ki se nenehno razvija. 1. člen navedene konvencije, pravi, da so invalidi »ljudje z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi«.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se število invalidov povečuje. Naraščanje števila invalidov je v glavnem posledica staranja prebivalstva (vedno večji je delež starejših invalidov in čedalje daljša je življenjska doba starajočih se invalidov) in pogostejšega pojavljanja kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rakava obolenja in duševne motnje. Že zdaj je več kot milijarda ljudi, ki živijo z različno obliko invalidnosti, od teh jih skoraj 200 milijonov doživlja precejšnje težave pri svojem delovanju. Več kot 45 milijonov ljudi v Evropi (povprečno kar vsak šesti med nami), starih od 15 do 64 let, ima dolgotrajne težave ali status invalida.

Mnogi invalidi nimajo enakega dostopa do zdravstvenega varstva, izobraževanja in zaposlitvenih možnosti, niso deležni storitev, ki jih potrebujejo, in so velikokrat izključeni iz vsakodnevnih dejavnosti. V Sloveniji se osebam prizna status invalida s pravnomočno odločbo pristojnega organa, in sicer na osnovi ustreznega zakona.

Število invalidov 


Med prebivalci Evropske unije je več kot 15 % invalidov, med prebivalci Slovenije pa jih je okoli 12–13 %, torej ne bistveno manj kot (po oceni) v celotni EU. Uradnih podatkov o številu invalidov v Sloveniji ni, je pa to število ocenjeno, in sicer na podlagi vpisov v registrov posameznih kategorij invalidnosti. Predvideva se, da je v Sloveniji od 160.000 do 170.000 invalidov (delovnih invalidov, otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, vojaških in vojnih invalidov ter zmerno, težje in težko duševno in najtežje telesno prizadetih oseb). Od tega ima približno 8 % invalidov odločbo o invalidnosti glede na različne zakone, preostalih 5 % (po ocenah invalidskih organizacij oziroma članstva v njih) pa so osebe z večjo telesno okvaro.

Kako živijo in delajo invalidi?


Med zaposlenimi v Sloveniji je približno 4 % invalidov. Število zaposlenih invalidov je v običajnih delovnih okoljih približno enako kot prejšnja leta; običajna delovna okolja obsegajo vse zaposlitve v javnem in zasebnem sektorju v sistemu obveznega kvotnega sistema zaposlovanja invalidov (to pomeni obveznost delodajalcev, da od skupnega števila zaposlenih delavcev zaposlujejo tudi predpisani odstotek invalidov).

Zaposlovanje invalidov je po državah različno urejeno. Mednarodni dokumenti urejajo večinoma delo oziroma zaposlitev invalidov na odprtem trgu. Osebam, ki ne zmorejo delati na njem, je omogočena zaposlitev v posebnih oblikah ali pod posebnimi pogoji. V Sloveniji opravljajo takšno vlogo invalidska podjetja, zaposlitveni centri in varstveno-delovni centri. Invalidska podjetja so namenjena predvsem zagotavljanju delovnih mest za invalide, ki se ne morejo zaposliti na odprtem trgu. So gospodarske družbe posebnega pomena. Podobna podjetja so se v Sloveniji začela ustanavljati že pred letom 1976, in sicer z ustanavljanjem invalidskih delavnic, kasneje podjetij. Po zadnjih razpoložljivih podatkih je v Sloveniji v povprečju 151 invalidskih podjetij.

Največ invalidov so v letu 2013 zaposlovale predelovalne dejavnosti, približno 10.700, od tega je bilo nekaj več kot 6.800 moških, drugo so bile ženske. Sledili sta dejavnost zdravstvo in socialno varstvo (približno 3.700); tukaj so bile številnejše ženske (bilo jih je nekaj več kot 3.000, drugo so bili moški), ter dejavnost trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (približno 2.600); tukaj sta bila oba spola zastopana z enakim deležem.

Delež invalidov med registriranimi brezposelnimi osebami se po podatkih ZRSZ počasi zmanjšuje. V oktobru 2014 je bilo med registriranimi brezposelnimi osebami več kot 17.500 invalidov. V letu 2013 se je v obdobju od januarja do oktobra zaposlilo več kot 2.600 invalidov, kar je približno toliko, kot se jih je zaposlilo v celem letu 2012 (nekaj manj kot 2.700). Strukturni problem je predvsem dolgotrajnost brezposelnosti invalidov. Nanjo vplivata predvsem nizka izobrazbena raven in višja starost teh oseb. Med vsemi brezposelnimi invalidi je bilo približno 80 % dolgotrajno brezposelnih (enak delež kot v letu 2012).

Brezposelne osebe, pri katerih obstaja verjetnost trajnih posledic telesne ali duševne bolezni ali okvare in ki imajo zaradi tega večje ovire pri zaposlovanju ter nimajo možnosti za uveljavljanje pravic na podlagi drugih zakonov, se vključijo v postopke po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Po podatkih ZRSZ je rehabilitacijska komisija v letu 2013 obravnavala več kot 680 oseb, v storitvene zaposlitvene rehabilitacije pa so na novo vključili več kot 1.000 oseb.

Tabela 1: Brezposelni invalidi in vse brezposelne osebe, Slovenija, 2008–2013

Vir: UMAR

Delovno aktivnih je med vsemi invalidi manj kot tri desetine, vsi drugi so ali invalidsko upokojeni ali veljajo za nezaposljive osebe ali so nezmožni za samostojno življenje in delo. Med delovno aktivnimi osebami (kmetje niso upoštevani) je bilo v mesecu septembru 2014 nekaj več kot 30.800 invalidov. Med temi je bilo največ zavarovancev (več kot 19.200), ki so pridobili status delovnega invalida II. oziroma III. kategorije po 60. členu ZPIZ-1-UPB2.  

Po podatkih ZPIZ se je število invalidskih upokojencev v letu 2013 zmanjšalo za nekaj več kot 1.000, na nekaj več kot 88.300. Zadnjih nekaj let se je to število nenehno zmanjševalo, razen v letu 2005. Povprečna starost žensk, ki so pridobile pravico do invalidske pokojnine, je v letu 2013 znašala 51 let in 2 meseca, moških pa 53 let in 10 mesecev. Pri obojih povprečne upokojitvene starosti, dosežene v posameznih koledarskih letih, nihajo. Povprečna doba prejemanja invalidske pokojnine se je v letu 2013 podaljšala, in sicer pri ženskah na 24 let in 6 mesecev, pri moških pa na 18 let in 8 mesecev.

Vlada je letos sprejela Akcijski program za invalide 2014–2021. Namen tega dokumenta je spodbujati, varovati in zagotavljati polnopravno in enakovredno uživanje pravic invalidov in spodbujati spoštovanje njihovega dostojanstva. Skladno s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov je tudi v Strategiji EU o invalidnosti 2010–2020 dostopnost eden od stebrov, kajti cilj te strategije je ustvariti Evropo brez ovir za vse.

Grafikon 1: Delež oseb glede na zdravstvene težave po starostnih skupinah, EU-28 in izbrane države, junij 2014
%                                                                              


Vir: Eurostat
Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo v podatkovni bazi SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti