Blaginja, Slovenija, 2013

V letu 2013 je bil Raziskovanju o življenjskih pogojih (SILC), ki ga izvajamo vse države članice Evropske unije, dodan poseben sklop vprašanj, s katerimi smo merili subjektivno blaginjo oseb, starih 16 ali več let. Osebe so svojo blaginjo pri večini vprašanj ocenjevale z lestvico od 0 – povsem nezadovoljen do 10 – zelo zadovoljen; kjer je bila lestvica drugačna, je to posebej navedeno.

Mladi, bolje izobraženi in tisti z višjimi dohodki na splošno bolj zadovoljni s svojim življenjem

 V letu 2013 je svoje življenje ocenilo z najvišjimi ocenami (od 7 do 10) 65 % oseb, z najnižjimi ocenami (od 0 do 4) pa  8 % oseb; povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem je bila 7,0. V večji meri so bili s svojim življenjem v celoti zadovoljni dijaki in študenti (7,9), mladi v starosti od 16–25 let (7,7) in tisti z višjo izobrazbo (7,7). Na stopnjo zadovoljstva vplivajo tudi višji dohodki: tisti z višjimi dohodki so v povprečju ocenili svoje življenje z oceno 7,7, tisti z najnižjimi dohodki pa z oceno 6,9.

S finančnim stanjem gospodinjstev srednje zadovoljni

Stopnjo zadovoljstva s splošnim finančnim stanjem gospodinjstva je največ oseb, tretjina, ocenilo z ocenama 5 in 6 (34 %). Z višjimi ocenami so finančno stanje gospodinjstva ocenili tisti z višjimi dohodki (7,1), s precej nižjimi pa tisti z najnižjimi dohodki (4,1). Z vidika statusa aktivnosti so zadovoljstvo s finančnim stanjem gospodinjstva zelo nizko ocenile brezposelne osebe (4,0).

Zaupanje v družbene sisteme nizko

Povprečna subjektivna ocena zaupanja v policijo v letu 2013 (z lestvico od 0 – brez zaupanja do 10 – popolno zaupanje) je znašala 5,5. 25 % oseb je ocenilo zaupanje v policijo z ocenami od 0 do 4, 35 % z ocenami od 5 do 6 in 38 % z ocenami od 7 do 10.
Še nižja je bila povprečna ocena zaupanja v pravni sistem: 2,7; samo 7 % oseb je zaupanje v pravni sistem ocenilo z ocenami od 7 do 10.
Najslabše pa so osebe ocenile zaupanje v politični sistem, povprečna subjektivna ocena je bila  1,8. 84 % oseb je zaupanje v politični sistem ocenilo z najnižjimi ocenami, od 0 do 4, le 4 % oseb pa z ocenami od 7 do 10. Upoštevati je treba, da je bila glavnina odgovorov pridobljena v času politične nestabilnosti, od februarja od aprila 2013. Ta vprašanja so mnenjska, zato so odgovori lahko zelo odvisni od trenutnega družbenega ozračja, to pa se lahko hitro spreminja.  

Večina zadovoljna z osebnimi odnosi

Povprečna samoocena stopnje zadovoljstva z osebnimi odnosi s sorodniki, prijatelji, kolegi na delovnem mestu je znašala 8,3; to je najvišja vrednost od vseh merjenj zadovoljstva v tem raziskovanju. 87 % oseb je ocenilo svoje zadovoljstvo z osebnimi odnosi z ocenami od 7 do 10. Pričakovano so bili z osebnimi odnosi še v večji meri zadovoljni dijaki in študenti (8,7), v manjši meri pa tisti, ki so bili materialno prikrajšani (7,7).

V okolici, kjer živimo, se na splošno počutimo varni

96 % oseb je izjavilo, da se v svoji okolici, tj. tam, kjer živijo, nakupujejo in hodijo na sprehode, počutijo zelo varne ali precej varne. Nekoliko manj takih, ki so se počutili varne, je bilo v gosto in redkeje poseljenih območjih: v gosto poseljenih območjih se jih je počutilo zelo varne 44 %, v vmesnih in redkeje poseljenih območjih 55 % oz. 54 %. Tudi odstotek takih, ki se počutijo varne, tudi ko se stemni, je bil visok: 90 % oseb se je počutilo zelo varne ali precej varne. Ponoči pa so se v večji meri počutile manj varne ženske; žensk, ki so izjavile, da se ponoči ne počutijo preveč varne, je bilo 14 %, takih moških pa 5 %.

Podrobni podatki o blaginji, prikazani tudi po kohezijskih in statističnih regijah, so objavljeni v priponki.