Indeksi cen življenjskih potrebščin, december 2025
Letna inflacija v 2025 2,7-odstotna, povprečna letna pa 2,4-odstotna
V letošnjem letu smo zabeležili 2,7-odstotno inflacijo. Najbolj so jo zaznamovale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Storitve so bile za 3,6 %, blago pa za 2,3 % dražje kot pred enim letom. Na mesečni ravni pa so cene v povprečju ostale nespremenjene.
Leto 2025 zaključujemo z 2,7-odstotno inflacijo
Letna rast drobnoprodajnih cen je bila decembra 2,7-odstotna (v istem mesecu lani 1,9-odstotna), povprečna letna rast cen pa 2,4-odstotna.
Cene storitev so bile v povprečju za 3,6 % višje kot v lanskem decembru, cene blaga pa za 2,3 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 3,2 % in poltrajno blago za 0,7 %, medtem ko so cene trajnega blaga v povprečju ostale na enaki ravni.
K letni inflaciji so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 4,5 %). Z 0,5 odstotne točke so sledile višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 4,3 %).
Po 0,3 odstotne točke so dodale podražitve v skupini zdravstvo (za 5,9 %) ter v restavracijah in hotelih (za 4,0 %).
Cene na mesečni ravni v povprečju nespremenjene
V primerjavi z novembrom so cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale enake.
Med podražitvami so 0,1 odstotne točke prispevale višje cene zavarovanj (za 4,5 %), na strani pocenitev pa so imele prav tolikšen vpliv nižje cene počitniških paketov (za 3,1 %).
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 2,6-odstotna (pred enim letom 2,0-odstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,1 %.
Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 3,8 %, cene blaga pa za 1,9 %. Blago dnevne porabe in poltrajno blago sta se podražila – prvo za 2,9 % in drugo za 0,5 %, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 0,6 %.
Podatki o inflaciji za vse članice EU so na voljo za november 2025 in dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila novembra v članicah EMU 2,1-odstotna (enako kot mesec prej) in v članicah EU 2,4-odstotna (mesec prej 2,5-odstotna). Najnižja je bila na Cipru (0,1-odstotna), najvišja pa v Romuniji (8,6-odstotna); v Sloveniji je znašala 2,4 %.
Višji davki in trošarine zvišali letno inflacijo za 0,1 odstotne točke
Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICŽP) in harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami (HICŽP-CT) sta se na letni ravni razlikovala za 0,1 odstotne točke.
Na začetku leta se je zvišal davek na sladke pijače, z nižje 9,5-odstotne na splošno 22-odstotno stopnjo DDV. Junija so se zvišale trošarine za tobačne izdelke in alkoholne pijače, večkrat so se spremenile tudi trošarine za naftne derivate.
Letna rast cen, merjena s HICŽP, je bila 2,6-odstotna. Če se davki in trošarine ne bi spremenile, bi bila rahlo nižja (2,5-odstotna).
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Letna rast drobnoprodajnih cen je bila decembra 2,7-odstotna (v istem mesecu lani 1,9-odstotna), povprečna letna rast cen pa 2,4-odstotna.
Cene storitev so bile v povprečju za 3,6 % višje kot v lanskem decembru, cene blaga pa za 2,3 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 3,2 % in poltrajno blago za 0,7 %, medtem ko so cene trajnega blaga v povprečju ostale na enaki ravni.
K letni inflaciji so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 4,5 %). Z 0,5 odstotne točke so sledile višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 4,3 %).
Po 0,3 odstotne točke so dodale podražitve v skupini zdravstvo (za 5,9 %) ter v restavracijah in hotelih (za 4,0 %).
Cene na mesečni ravni v povprečju nespremenjene
V primerjavi z novembrom so cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale enake.
Med podražitvami so 0,1 odstotne točke prispevale višje cene zavarovanj (za 4,5 %), na strani pocenitev pa so imele prav tolikšen vpliv nižje cene počitniških paketov (za 3,1 %).
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 2,6-odstotna (pred enim letom 2,0-odstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,1 %.
Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 3,8 %, cene blaga pa za 1,9 %. Blago dnevne porabe in poltrajno blago sta se podražila – prvo za 2,9 % in drugo za 0,5 %, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 0,6 %.
Podatki o inflaciji za vse članice EU so na voljo za november 2025 in dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila novembra v članicah EMU 2,1-odstotna (enako kot mesec prej) in v članicah EU 2,4-odstotna (mesec prej 2,5-odstotna). Najnižja je bila na Cipru (0,1-odstotna), najvišja pa v Romuniji (8,6-odstotna); v Sloveniji je znašala 2,4 %.
Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICŽP) in harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami (HICŽP-CT) sta se na letni ravni razlikovala za 0,1 odstotne točke.
Na začetku leta se je zvišal davek na sladke pijače, z nižje 9,5-odstotne na splošno 22-odstotno stopnjo DDV. Junija so se zvišale trošarine za tobačne izdelke in alkoholne pijače, večkrat so se spremenile tudi trošarine za naftne derivate.
Letna rast cen, merjena s HICŽP, je bila 2,6-odstotna. Če se davki in trošarine ne bi spremenile, bi bila rahlo nižja (2,5-odstotna).
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Gibanje cen življenjskih potrebščin, Slovenija
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin v stopnjah rasti, Slovenija
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Ocena januarske inflacije v Sloveniji, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja kot evropsko merilo inflacije, bo objavljena 4. februarja 2026.
Končni podatki tako za ICŽP (merilo inflacije v Sloveniji) kot HICŽP bodo na voljo 9. februarja 2026.
Z letom 2026 bo prišlo do večjih sprememb pri izračunu in objavi indeksa cen življenjskih potrebščin (ICŽP), harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (HICŽP) ter harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami (HICŽP-CT).
Skladno z dvema uredbama Evropske komisije bomo v izračun indeksov vpeljali posodobljeno mednarodno klasifikacijo izdelkov in storitev, ECOICOP ver. 2. Prešli bomo tudi na novo bazno leto, tj. leto 2025 (2025 = 100), ter vključili spremljanje iger na srečo. Te spremembe bomo v indekse uvedli s podatki za januar 2026, prvi bodo objavljeni 9. februarja 2026. Omenjene spremembe ne bodo vplivale na že objavljene mesečne podatke za skupne indekse ICŽP, HICŽP in HICŽP-CT, ti bodo ostali nespremenjeni.
Ocena januarske inflacije v Sloveniji, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja kot evropsko merilo inflacije, bo objavljena 4. februarja 2026.
Končni podatki tako za ICŽP (merilo inflacije v Sloveniji) kot HICŽP bodo na voljo 9. februarja 2026.
Z letom 2026 bo prišlo do večjih sprememb pri izračunu in objavi indeksa cen življenjskih potrebščin (ICŽP), harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (HICŽP) ter harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami (HICŽP-CT).
Skladno z dvema uredbama Evropske komisije bomo v izračun indeksov vpeljali posodobljeno mednarodno klasifikacijo izdelkov in storitev, ECOICOP ver. 2. Prešli bomo tudi na novo bazno leto, tj. leto 2025 (2025 = 100), ter vključili spremljanje iger na srečo. Te spremembe bomo v indekse uvedli s podatki za januar 2026, prvi bodo objavljeni 9. februarja 2026. Omenjene spremembe ne bodo vplivale na že objavljene mesečne podatke za skupne indekse ICŽP, HICŽP in HICŽP-CT, ti bodo ostali nespremenjeni.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)