Mednarodno opravljanje storitev po načinu njihovega opravljanja, 2023−2024
Struktura izvoza in uvoza storitev po načinih opravljanja
Leta 2023 je več kot polovico vrednosti izvoza storitev ustvarilo čezmejno opravljanje storitev, pri uvozu pa tržna prisotnost. Lani se je vrednost čezmejnega opravljanja storitev pri izvozu zvišala za 6,3 %, pri uvozu pa za 5,5 %.
Prvič objavljamo podatke o načinih mednarodnega opravljanja storitev
V sodelovanju z Banko Slovenije smo prvič pripravili letne podatke o mednarodnem opravljanju storitev po načinih njihovega opravljanja za Slovenijo. Podatki se nanašajo na leti 2023 in 2024. Dopolnjujejo statistiko mednarodne menjave storitev z dodatno razčlenitvijo po načinih opravljanja storitev.
Ločimo štiri načine tovrstnega opravljanja storitev
Mednarodne storitve po načinu njihovega opravljanja razvrščamo v štiri skupine.
Način 1 – čezmejno opravljanje storitev
Storitve, ki so opravljene na daljavo z območja ene države na območje druge države.
Način 2 – potrošnja v tujini
Storitve, ki jih rezidenti prejmejo v drugi državi.
Način 3 – tržna prisotnost
Storitve, ki jih na domačem trgu opravijo podjetja pod tujim nadzorom ali podjetja pod domačim nadzorom v tujini.
Način 4 – prisotnost fizičnih oseb
Storitve, ki jih fizične osebe kot ponudniki storitev začasno opravljajo v tuji državi.
Čezmejno opravljanje storitev predstavljalo več kot polovico celotnega izvoza storitev
Vrednost izvoza storitev je v letu 2023 znašala 14,7 milijarde EUR. Več kot polovica vrednosti izvoza storitev, 53,4 %, je bila ustvarjena s čezmejnim opravljanjem storitev. Sledile so potrošnja v tujini z 22,1-odstotnim deležem, tržna prisotnost s 13,7 % in prisotnost fizičnih oseb z 10,8 %.
Največ storitev je bilo – upoštevajoč skupno vrednost, ustvarjeno z vsemi načini – izvoženih v Nemčijo, sledile so sosednje države: Hrvaška, Avstrija in Italija.
Največji delež vrednosti uvoza storitev ustvarjen s tržno prisotnostjo
Vrednost uvoza storitev v Slovenijo je v letu 2023 znašala 18,7 milijarde EUR. Največji delež te vrednosti, 48,0 %, je bil ustvarjen s tržno prisotnostjo, ki vključuje storitve, opravljene v Sloveniji prek podjetij pod tujim nadzorom. Sledili so čezmejno opravljanje storitev s 33,9 %, potrošnja v tujini s 13,1 % in prisotnost fizičnih oseb s 5,0-odstotnim deležem.
Skupno je bila, upoštevajoč vse štiri načine dobave storitev, najvišja vrednost dosežena pri uvozu iz Avstrije, sledile so Nemčija, Hrvaška in Italija.
Vrednost čezmejnih storitev v porastu tako pri izvozu kot uvozu
Pri čezmejnem opravljanju storitev se je izvoz vrednostno povečal za 6,3 % in je znašal 8,4 milijarde EUR, uvoz pa za 5,5 % in je dosegel 6,7 milijarde EUR. Pri potrošnji v tujini je izvoz porasel za 1,5 %, na 3,3 milijarde EUR, uvoz pa za 4,9 %, na 2,6 milijarde EUR. Pri prisotnosti fizičnih oseb se je izvoz rahlo zmanjšal (–0,5 %), na 1,6 milijarde EUR, medtem ko se je uvoz povečal za 4,1 %, na 1,0 milijarde EUR. Skupno podatki kažejo na rast mednarodne menjave storitev, z izjemo že omenjenega manjšega upada izvoza pri zadnjem načinu. Podatki za tržno prisotnost pa bodo na voljo v prihodnjem letu.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
V sodelovanju z Banko Slovenije smo prvič pripravili letne podatke o mednarodnem opravljanju storitev po načinih njihovega opravljanja za Slovenijo. Podatki se nanašajo na leti 2023 in 2024. Dopolnjujejo statistiko mednarodne menjave storitev z dodatno razčlenitvijo po načinih opravljanja storitev.
Ločimo štiri načine tovrstnega opravljanja storitev
Mednarodne storitve po načinu njihovega opravljanja razvrščamo v štiri skupine.
Način 1 – čezmejno opravljanje storitev
Storitve, ki so opravljene na daljavo z območja ene države na območje druge države.
Način 2 – potrošnja v tujini
Storitve, ki jih rezidenti prejmejo v drugi državi.
Način 3 – tržna prisotnost
Storitve, ki jih na domačem trgu opravijo podjetja pod tujim nadzorom ali podjetja pod domačim nadzorom v tujini.
Način 4 – prisotnost fizičnih oseb
Storitve, ki jih fizične osebe kot ponudniki storitev začasno opravljajo v tuji državi.
Vrednost izvoza storitev je v letu 2023 znašala 14,7 milijarde EUR. Več kot polovica vrednosti izvoza storitev, 53,4 %, je bila ustvarjena s čezmejnim opravljanjem storitev. Sledile so potrošnja v tujini z 22,1-odstotnim deležem, tržna prisotnost s 13,7 % in prisotnost fizičnih oseb z 10,8 %.
Največ storitev je bilo – upoštevajoč skupno vrednost, ustvarjeno z vsemi načini – izvoženih v Nemčijo, sledile so sosednje države: Hrvaška, Avstrija in Italija.
Največji delež vrednosti uvoza storitev ustvarjen s tržno prisotnostjo
Vrednost uvoza storitev v Slovenijo je v letu 2023 znašala 18,7 milijarde EUR. Največji delež te vrednosti, 48,0 %, je bil ustvarjen s tržno prisotnostjo, ki vključuje storitve, opravljene v Sloveniji prek podjetij pod tujim nadzorom. Sledili so čezmejno opravljanje storitev s 33,9 %, potrošnja v tujini s 13,1 % in prisotnost fizičnih oseb s 5,0-odstotnim deležem.
Skupno je bila, upoštevajoč vse štiri načine dobave storitev, najvišja vrednost dosežena pri uvozu iz Avstrije, sledile so Nemčija, Hrvaška in Italija.
Vrednost čezmejnih storitev v porastu tako pri izvozu kot uvozu
Pri čezmejnem opravljanju storitev se je izvoz vrednostno povečal za 6,3 % in je znašal 8,4 milijarde EUR, uvoz pa za 5,5 % in je dosegel 6,7 milijarde EUR. Pri potrošnji v tujini je izvoz porasel za 1,5 %, na 3,3 milijarde EUR, uvoz pa za 4,9 %, na 2,6 milijarde EUR. Pri prisotnosti fizičnih oseb se je izvoz rahlo zmanjšal (–0,5 %), na 1,6 milijarde EUR, medtem ko se je uvoz povečal za 4,1 %, na 1,0 milijarde EUR. Skupno podatki kažejo na rast mednarodne menjave storitev, z izjemo že omenjenega manjšega upada izvoza pri zadnjem načinu. Podatki za tržno prisotnost pa bodo na voljo v prihodnjem letu.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatki za leto 2024 so začasni in vključujejo tri izmed štirih načinov opravljanja storitev: čezmejno opravljanje storitev, potrošnja v tujini ter prisotnost fizičnih oseb (načini 1, 2 in 4). Končni podatki za vse štiri načine opravljanja storitev, vključno s tržno prisotnostjo (način 3), bodo objavljeni decembra 2026.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)
.jpg)