Eksperimentalna statistika: Popravki zajetja v BDP, Slovenija, 2023

Izračun bruto domačega proizvoda zahteva polno zajetje gospodarske dejavnosti

Države članice Evropske unije moramo pri izračunu bruto domačega proizvoda (BDP) izpolniti temeljno metodološko zahtevo za polno zajetje, tj. da v celoti zajamemo bruto domači proizvod in bruto nacionalni dohodek (BND). Med razlogi za to so potreba po dejanskem prikazu stanja v gospodarstvu, časovna in medsebojna primerljivost podatkov držav ter uporaba teh podatkov za določanje financiranja EU s t. i. prispevkom iz BND držav članic oziroma četrtim lastnim virom EU. Ker so prispevki držav članic sorazmerni velikosti BND, morajo ocene BDP in BND temeljiti na polnem zajetju gospodarske dejavnosti.

BDP zajema vso proizvodnjo v posamezni državi v skladu z Evropskim sistemom nacionalnih in regionalnih računov (ESR 2010). V BDP je tako vključena proizvodnja vsega blaga (za trg in lastne potrebe), proizvodnja vseh storitev za trg in dve vrsti storitev, ki jih gospodinjstva proizvajajo za lastne potrebe – pripisane najemnine in gospodinjske storitve s plačanim osebjem. To pomeni, da so v oceni BDP zajete:

• vse dejavnosti, ki jih država obdavči (zakonite dejavnosti); 
• vse dejavnosti, ki so zakonite in jih država ne obdavči; 
• vse dejavnosti, ki so obdavčljive, vendar se izvajajo nezakonito – gre predvsem za dejavnosti proizvajalcev, ki se namenoma izogibajo plačilu socialnih in zdravstvenih prispevkov, dohodnine ter drugih nadomestil in davkov; 
• vse nezakonite dejavnosti.

Popravki za polno zajetje BDP

Če standardni podatkovni viri ne zajamejo vse gospodarske dejavnosti, je skupni obseg treba oceniti in za to izvesti potrebne popravke. Te razvrščamo v sedem skupin:

• N1 – popravki za proizvajalce, ki se delno ali v celoti izognejo registraciji dejavnosti (inštrukcije, varstvo otrok na domu, zdravilske dejavnosti ipd.);
• N2 – popravki za nezakonite dejavnosti (dejavnosti, ki so z zakonom prepovedane: prostitucija, trgovina z mamili);
• N3 – popravki za dejavnosti gospodinjstev, za katere se ni treba registrirati (npr. lastna gradnja hiš);
• N4 – popravki za pravne osebe, ki niso zajete v podatkovnih virih (npr. niso oddale računovodskih izkazov);
• N5 – popravki za samozaposlene (v glavnem samostojni podjetniki), ki niso zajeti v podatkovnih virih (npr. niso oddali računovodskih izkazov ali napovedi za odmero davkov samostojnih podjetnikov iz dejavnosti);
• N6 – popravki za namerno napačno poročanje (zlasti napihovanje stroškov, prikrivanje prihodkov);
• N7 – druge statistične pomanjkljivosti in popravki.

V oceni BDP so vključene vse dejavnosti, tudi tiste, ki sicer niso zajete v statističnih ali administrativnih evidencah in jih zato ocenimo s posrednimi metodami. Vključeni so torej vsi popravki, s katerimi se doseže polno zajetje. V tabeli 1 so popravki v zajetju gospodarske dejavnosti za leto 2023 prikazani po proizvodni metodi ocenjevanja BDP oz. kot povečanje dodane vrednosti. Pri tem je dodana vrednost razlika med (a) vrednostjo proizvedenega blaga in opravljenih storitev ter (b) stroški blaga in storitev, ki so nastali pri tej proizvodnji.

V Sloveniji je vrednost vseh popravkov v zajetju gospodarske dejavnosti v letu 2023 znašala 4.854 mio evrov, kar je pomenilo 7,6-odstotni delež BDP. Najvišji je bil popravek za napačno poročanje, ki je obsegal 46,1 % vseh popravkov zajetja. Popravki zajetja med državami niso neposredno primerljivi, saj so odvisni od statističnega sistema posamezne države. Primerljive so polno zajete ocene BDP. Države se razlikujejo predvsem po podatkovnih virih, ki jih uporabljajo. To pomeni, da so potrebni različni popravki. V večini članic EU se popravki zajetja gibljejo med 1 in 15 % BDP, povprečje pa znaša 8 %.

Glavna težava pri izračunu BDP je ocenjevanje dejavnosti proizvajalcev, ki niso vključeni v uradne statistične in administrativne vire in evidence, ne plačujejo davkov ter poslujejo na meji zakonitosti ali celo nezakonito. Za ta pojav se uporabljajo različni izrazi, kot so skrita (angl. hidden), neopazovana (angl. non observed) ali siva (angl. shadow) ekonomija. Evropska statistika ni enotno opredelila sive ekonomije, nedvomno pa z njo lahko povežemo nekatere popravke zajetja. Pojem sive ekonomije je sicer ožji oziroma je po obsegu manjši od popravkov za polno zajetje BDP.


Z vidika sive ekonomije sta pomembni zlasti dve vrsti popravkov za polno zajetje BDP

Pojem sive ekonomije se pri nas skoraj brez izjeme navezuje na davčne utaje oziroma na tisti del gospodarskih dejavnosti, za katere subjekti ne plačujejo davkov in prispevkov. Z vidika utaje davkov sta pomembni zlasti dve vrsti nezajetja, in sicer N1 in N6 – torej za proizvajalce, ki bi se morali registrirati, in registrirane proizvajalce, ki namerno sporočajo napačne podatke (prikazujejo previsoke stroške in/ali prenizke prihodke). Ta popravka zajetja sta v letu 2023 skupno znašala 2.662 mio evrov oziroma 4,2 % BDP.

Pri vrsti nezajetja N1 gre za opravljanje dejavnosti brez njene registracije, kar pomeni t. i. delo na črno. V tej skupini so dejavnosti, pri katerih se proizvajalci delno ali v celoti izognejo njihovi registraciji. Te dejavnosti tako ali niso vključene v standardne podatkovne vire za oceno BDP ali pa zanje ocenjujemo, da je sporočanje podatkov tako nepopolno, da je potreben popravek zajetja. Med tovrstne dejavnosti spadajo npr. oddajanje sob (za kratek čas v turizmu), prevozi s taksijem, inštruiranje dijakov in študentov na domu, alternativne zdravilske dejavnosti, varstvo otrok in podobne gospodinjske storitve na domu. Popravki zajetja so narejeni posredno, na podlagi ocene števila oseb, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, ter drugih relevantnih kazalnikov (npr. upoštevajoč število prenočitev). Ocena za leto 2023 kaže, da je ta popravek zajetja obsegal 424 mio. EUR, kar je bilo 0,7 % BDP (prim. 0,6 % BDP v 2010).

Pri vrsti nezajetja N6 govorimo o uradno registriranih podjetjih, ki v svojih računovodskih izkazih prikazujejo nižje prihodke (opravljajo delo brez računa) oziroma višje stroške od dejansko doseženih (v računovodske izkaze vključujejo račune, ki niso povezani s poslovanjem, ipd.). S takšnim poslovanjem predvsem zmanjšujejo davčne obveznosti do države. To vrsto nezajetja srečujemo zlasti pri malih podjetjih, npr. s tremi zaposlenimi. Računovodski izkazi kažejo, da samostojni podjetniki pogosto zaslužijo manj kakor njihovi zaposleni, kar kaže na manjšo zanesljivost sporočanih podatkov v takih primerih. Problematične so tudi dejavnosti, katerih stranke so gospodinjstva in ki sprejemajo plačilo v gotovini; značilen primer so zaključna dela v gradbeništvu in druge storitve, ki se izvajajo neposredno gospodinjstvom. Ta vrsta popravkov je leta 2023 znašala 2.237 mio EUR, kar je predstavljalo 3,5 % BDP (prim. 3,7 % v 2010).

Če bi tema dvema popravkoma dodali še popravek zajetja za nezakonite dejavnosti, bi siva ekonomija v letu 2023 obsegala 4,3 % BDP (prim. 4,6 % v 2010).