Digitalno podjetništvo, podrobni podatki, 2025

Več kot polovica podjetij se srečuje s pomanjkanjem ustreznega kadra ali znanja pri digitalizaciji poslovanja

76 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi se je pri digitalni preobrazbi poslovanja srečalo s težavami. Za 57 % malih podjetij digitalna preobrazba ni bistvena za uspešno poslovanje. Dve tretjini malih in srednje velikih podjetij je dosegalo vsaj osnovno stopnjo digitalne zrelosti.

  • 4. 12. 2025 ob 10:30
  • |
  • končni podatki
Pomanjkanje ustreznega kadra ali znanja ključna težava pri digitalni preobrazbi poslovanja podjetij

Digitalizacija ni več le stvar izbire, temveč je postala ključna za konkurenčnost podjetij. Tehnologije, kot so npr. storitve računalništva v oblaku, izvajanje podatkovne analitike, uporaba tehnologij umetne inteligence in uporaba programske rešitve ERP (angl. Enterprise Resource Planning), omogočajo avtomatizacijo, optimizacijo in povezljivost procesov. Več o tem v objavi Digitalno podjetništvo, 2025.

Delež podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi, ki so se pri digitalizaciji srečala s težavami, se povečuje in je letos presegel tri četrtine s 76 % (60 % v 2021) – 75 % malih, 80 % srednje velikih in 82 % velikih podjetij, z vidika skupin dejavnosti pa 77 % podjetij v proizvodnih in 75 % v storitvenih dejavnostih.

Najpogostejša težava (56 % podjetij) je bilo pomanjkanje ustreznega kadra ali znanja s tega področja, sledila sta pomanjkanje finančnih sredstev (41 % podjetij) ter dejstvo, da v podjetju ni možno hitro prilagajati vodenja ali poslovanja, npr. eksperimentirati z uporabo digitalnih tehnologij (prav tako 41 %).



Nekaj več kot polovica (53 %) podjetij pa je odgovorila, da digitalna preobrazba poslovanja ni bistvena za njihovo uspešno poslovanje – 57 % malih, 39 % srednje velikih in 20 % velikih podjetij.

Največ podjetij z nizkim digitalnim indeksom

V letu 2025 je največ podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi izkazovalo nizek digitalni indeks (35 %), tretjina (33 %) zelo nizkega, skoraj četrtina (23 %) visokega in 8 % zelo visokega. Z digitalnim indeksom se izkazuje stopnja digitalne zrelosti podjetij, tj. v kolikšnem obsegu podjetja uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), ki se spremlja v posameznem letu. Podatki za letos so najbolj primerljivi z letom 2023, ko se je spremljala uporaba enake vrste IKT.



Dve tretjini podjetij z vsaj osnovno digitalno zrelostjo

Vsaj osnovno stopnjo digitalne zrelosti (tj. nizek, visok ali zelo visok digitalni indeks) je dosegalo 67 % podjetij (52 % v 2023). Med malimi in srednje velikimi podjetji (MSP) je bilo takih 66 % (50 % v letu 2023). Po ciljih programa Evropsko digitalno desetletje in strategije Digitalna Slovenija naj bi bilo do leta 2030 takšnih podjetij 90 %.

V letu 2025 se je digitalni indeks izračunal na podlagi naslednjih kazalnikov:
  • Dostop do interneta za službene namene ima več kot polovica zaposlenih in samozaposlenih v podjetju – to merilo izpolnjuje 53 % podjetij.
  • Tehnologije umetne inteligence uporablja 22 % podjetij – 18 % malih, 31 % srednje velikih in 72 % velikih podjetij.
  • Največja pogodbeno zagotovljena hitrost prenosa najhitrejše fiksne internetne povezave podjetja je vsaj 30 Mbit/s – ima jo 84 % podjetij.
  • Podatkovno analitiko izvaja 31 % podjetij (25 % malih, 52 % srednje velikih in 86 % velikih), pri čemer jo v 27 % podjetij izvajajo zaposleni v podjetju in pri 7 % zanje to počne drugo podjetje ali organizacija.
  • Storitve računalništva v oblaku najema 48 % podjetij – 43 % malih, 66 % srednje velikih in 90 % velikih podjetij.
  • Srednje ali bolj napredne storitve računalništva v oblaku najema 43 % podjetij – 38 % malih, 60 % srednje velikih in 84 % velikih podjetij. Te storitve so: najem varnostne programske opreme kot storitev računalništva v oblaku (34 % podjetij), najem finančno-računovodske programske opreme (22 %), najem storitev gostovanja baze podjetja (19 %), najem programske rešitve ERP prek oblaka (12 %), najem programske opreme za upravljanje odnosov s strankami (CRM – Customer Relationship Management) prek oblaka (prav tako 12 %) ter najem računalniške platforme, ki zagotavlja gostovalno okolje za razvoj, testiranje ali uvajanje aplikacij (tj. module programske opreme za večkratno uporabo, programski vmesnik – API) (9 %).
  • Družbene medije uporablja (oz. ima profil na njih) 65 % podjetij – 62 % malih, 73 % srednje velikih in 96 % velikih podjetij.
  • Spletno stran ima 84 % podjetij – 82 % malih, 94 % srednje velikih in vsa velika.
  • Programsko rešitev ERP uporablja 35 % podjetij – 28 % malih, 67 % srednje velikih in 97 % velikih podjetij.
  • Programsko opremo za upravljanje odnosov s strankami (CRM) uporablja 21 % podjetij – 18 % malih, 32 % srednje velikih in 68 % velikih podjetij.
  • Podjetje je vsaj 1 % svojega prihodka v prejšnjem letu ustvarilo s prodajo prek računalniških omrežij – spletnih strani ali računalniške izmenjave podatkov (RIP) – v 2024 je bilo takih 22 % podjetij (18 % v 2023).
  • Podjetje je več kot 1 % svojega prihodka v prejšnjem letu ustvarilo s prodajo prek spletnih strani in spletna prodaja končnim potrošnikom (B2C) je obsegala več kot 10 % vrednosti spletne prodaje – v 2024 je bilo takih 12 % podjetij (8 % v 2023).

Tabele z najnovejšimi podatki, tudi po kohezijskih regijah, so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Objavljeni podatki so ocene, pridobljene z raziskovanjem na vzorcu, ki predstavlja podjetja z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi. Podjetje lahko sestavlja več lastniško povezanih pravnih enot, če na trgu delujejo kot eno samostojno podjetje.

V prehodnem obdobju po začetku veljavnosti SKD 2025 statistične podatke še zbiramo in objavljamo po SKD 2008. Prehodna obdobja bodo po posameznih raziskovanjih različno dolga.

Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.

Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.