Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, podrobni podatki, 2025
Petina prebivalcev ima zelo dobro razvite digitalne veščine
Digitalne veščine je imelo 89 % prebivalcev: 20 % zelo dobro razvite, 27 % osnovne, 23 % pomanjkljive, 12 % skromne in 7 % zelo skromne. Med 75–89-letniki jih je imelo digitalne veščine nekaj več kot tretjina (34 %).
Vsaj osnovne digitalne veščine ima nekaj manj kot polovica
Evropska unija in Slovenija sta si v okviru evropskega digitalnega desetletja postavili cilj, da bo do leta 2030 osvojilo vsaj osnovne digitalne veščine 80 % oseb, starih 16–74 let (v nadaljevanju: prebivalci). Letos je bil ta delež 47-odstoten, pri čemer med spoloma ni bilo zaznanih večjih razlik – 47 % moških in 46 % žensk.
Obvladanje digitalnih veščin oz. razvitost teh med prebivalci se spremlja s podatki izvedbe določenih aktivnosti na internetu in uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), ki se delijo v pet skupin.
Petina z zelo dobrimi digitalnimi veščinami
Prebivalci so imeli naslednje ravni digitalnih veščin:

Brez digitalnih veščin četrtina osnovnošolsko ali nižje izobraženih
Na obvladanje digitalnih veščin vpliva tudi dosežena stopnja izobrazbe prebivalcev. Vsaj osnovne digitalne veščine je imelo 30 % prebivalcev z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo, 39 % s srednješolsko in 71 % z višješolsko ali višjo izobrazbo. Pregled z vidika dosežene ravni izobrazbe pokaže naslednje:
Posamezne skupine digitalnih veščin
Digitalne veščine sestavlja 5 skupin veščin. Podatki o njihovem obvladanju so podlaga za določitev, kako razvite digitalne veščine imajo prebivalci.
Med posameznimi aktivnostmi, ki sestavljajo to skupino, jih je največ pošiljalo ali prejemalo e-pošto (83 %).
V tej skupini jih je največ iskalo informacije o izdelku ali storitvah prek interneta (79 %).
Najpogostejša aktivnost v tej skupini veščin je nakupovanje prek spleta v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem, to jih je počelo dve tretjini (67 %).
Največ prebivalcev v tej skupini je kopiralo ali premaknilo dokumente, slike, videe ali druge datoteke med mapami, napravami ali v oblak (59 %).
V tej skupini je največji delež prebivalcev (35 %) na internetu zavrnil uporabo svojih osebnih podatkov za namene oglaševanja.

Digitalne veščine med 75–89-letniki
Digitalne veščine je imela nekaj več kot tretjina (34 %) oseb, starih 75–89 let, pri čemer jih je osvojilo več moških (40 %) kot žensk (29 %). Z vidika ravni njihovega obvladanja jih je imelo 5 % osnovno razvite digitalne veščine, 7 % pomanjkljive, 10 % skromne in 11 % zelo skromne. Zelo dobro razvitih ni imel skoraj nihče.
Vsaj osnovne digitalne veščine je imelo 6 % oseb, starih 75–89 let, in sicer 7 % moških in 5 % žensk.
Brez digitalnih veščin jih je bilo 66 % – 60 % moških in 71 % žensk.
Po posameznih skupinah digitalnih veščin jih je imelo:
Tabele z najnovejšimi podatki o digitalnih veščinah, tudi po statističnih regijah, so na voljo v podatkovni bazi SiStat. Prav tako so v podatkovni bazi SiStat na voljo podatki o 75–89-letnikih.
Evropska unija in Slovenija sta si v okviru evropskega digitalnega desetletja postavili cilj, da bo do leta 2030 osvojilo vsaj osnovne digitalne veščine 80 % oseb, starih 16–74 let (v nadaljevanju: prebivalci). Letos je bil ta delež 47-odstoten, pri čemer med spoloma ni bilo zaznanih večjih razlik – 47 % moških in 46 % žensk.
Obvladanje digitalnih veščin oz. razvitost teh med prebivalci se spremlja s podatki izvedbe določenih aktivnosti na internetu in uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), ki se delijo v pet skupin.
Petina z zelo dobrimi digitalnimi veščinami
Prebivalci so imeli naslednje ravni digitalnih veščin:
- 20 % zelo dobre,
- 27 % osnovne,
- 23 % pomanjkljive,
- 12 % skromne in
- 7 % zelo skromne.
Brez digitalnih veščin četrtina osnovnošolsko ali nižje izobraženih
Na obvladanje digitalnih veščin vpliva tudi dosežena stopnja izobrazbe prebivalcev. Vsaj osnovne digitalne veščine je imelo 30 % prebivalcev z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo, 39 % s srednješolsko in 71 % z višješolsko ali višjo izobrazbo. Pregled z vidika dosežene ravni izobrazbe pokaže naslednje:
- Med prebivalci z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo jih je imelo zelo dobro razvite digitalne veščine 13 %, 16 % osnovne, 20 % pomanjkljive, 14 % skromne in 11 % zelo skromne digitalne veščine. Brez teh veščin je bila četrtina.
- Med prebivalci s srednješolsko izobrazbo jih je imelo 14 % zelo dobro razvite digitalne veščine, 26 % osnovne, 25 % pomanjkljive, 16 % skromne in 8 % zelo skromne. Brez teh veščin jih je bilo 12 %.
- Med prebivalci z višješolsko ali višjo izobrazbo so imeli vsi razvite digitalne veščine; več kot tretjina (36 %) zelo dobre, prav tako več kot tretjina (35 %) osnovne, 22 % pomanjkljive, 5 % skromne in 2 % zelo skromne digitalne veščine.
Posamezne skupine digitalnih veščin
Digitalne veščine sestavlja 5 skupin veščin. Podatki o njihovem obvladanju so podlaga za določitev, kako razvite digitalne veščine imajo prebivalci.
- Največji delež prebivalcev z digitalnimi veščinami za komunikacijo in sodelovanje: 90 %
Med posameznimi aktivnostmi, ki sestavljajo to skupino, jih je največ pošiljalo ali prejemalo e-pošto (83 %).
- Digitalne veščine za informacijsko in podatkovno pismenost: 88 %
V tej skupini jih je največ iskalo informacije o izdelku ali storitvah prek interneta (79 %).
- Digitalne veščine za reševanje problemov: 81 %
Najpogostejša aktivnost v tej skupini veščin je nakupovanje prek spleta v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem, to jih je počelo dve tretjini (67 %).
- Digitalne veščine za ustvarjanje digitalnih vsebin: 63 %
Največ prebivalcev v tej skupini je kopiralo ali premaknilo dokumente, slike, videe ali druge datoteke med mapami, napravami ali v oblak (59 %).
- Najmanj prebivalcev z digitalnimi veščinami za varno uporabo IKT in zaščito podatkov: 56 %
V tej skupini je največji delež prebivalcev (35 %) na internetu zavrnil uporabo svojih osebnih podatkov za namene oglaševanja.
Digitalne veščine med 75–89-letniki
Digitalne veščine je imela nekaj več kot tretjina (34 %) oseb, starih 75–89 let, pri čemer jih je osvojilo več moških (40 %) kot žensk (29 %). Z vidika ravni njihovega obvladanja jih je imelo 5 % osnovno razvite digitalne veščine, 7 % pomanjkljive, 10 % skromne in 11 % zelo skromne. Zelo dobro razvitih ni imel skoraj nihče.
Vsaj osnovne digitalne veščine je imelo 6 % oseb, starih 75–89 let, in sicer 7 % moških in 5 % žensk.
Brez digitalnih veščin jih je bilo 66 % – 60 % moških in 71 % žensk.
Po posameznih skupinah digitalnih veščin jih je imelo:
- 36 % veščine za informacijsko in podatkovno pismenost,
- 35 % za komunikacijo in sodelovanje,
- 23 % za reševanje problemov,
- 11 % za varno uporabo IKT in zaščito podatkov in
- 10 % za ustvarjanje digitalnih vsebin.
Tabele z najnovejšimi podatki o digitalnih veščinah, tudi po statističnih regijah, so na voljo v podatkovni bazi SiStat. Prav tako so v podatkovni bazi SiStat na voljo podatki o 75–89-letnikih.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Nekateri seštevki in razlike se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.

Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.

Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.