Kazalniki podnebnih sprememb, 2023

Trije kazalniki gonilnih sil pokazali zmanjšan vpliv na podnebje

V zadnjem opazovanem letu so se znižale vrednosti treh izmed petih kazalnikov, povezanih z viri emisij, ki prikazujejo vplive človekovih dejavnosti na podnebne spremembe. Najbolj je leta 2023 upadla vrednost kazalnika skupne energetske intenzivnosti proizvodnih dejavnosti v nacionalnem gospodarstvu, in sicer za 5,6 %, na 5,4 teradžula (TJ) na milijon evrov. Prav tako sta se znižali vrednosti kazalnikov skupne rabe energije v nacionalnem gospodarstvu (za 3,7 %) in rabe energije v gospodinjstvih na prebivalca (za 3,0 %). Po drugi strani je delež fosilnih goriv v oskrbi z energijo leta 2024 zrasel za 0,7 odstotne točke, na 56,6 %, vrednost kazalnika oskrba z energijo pa se je zvišala za 3,9 %, na 267.401 TJ.

Manj emisij toplogrednih plinov tako iz proizvodnih dejavnosti kot gospodinjstev

Pri vrednostih kazalnikov, ki prikazujejo emisije toplogrednih plinov, je bil predlani večinoma zaznan upad. Skupna količina izpustov toplogrednih plinov v nacionalnem gospodarstvu se je zmanjšala za 5,2 %, na 14.393 kiloton ekvivalenta CO₂ (kt ekv. CO₂). Prav tako so se zmanjšale količine emisij toplogrednih plinov iz proizvodnih dejavnosti, in sicer za 4,1 %, na 11.208 kt ekv. CO₂, iz gospodinjstev pa za 8,7 %, na 3.186 kt ekv. CO₂, s čimer so dosegle najnižjo vrednost po letu 2014.

Emisije toplogrednih plinov iz gospodinjstev, Slovenija

Črpanje vodnih virov manj intenzivno, odklon povprečne temperature zraka prvič presegel 3 °C

Med kazalniki, ki prikazujejo vplive podnebnih sprememb na različne ekosisteme, se je intenzivnost črpanja vodnih virov po oceni Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) drugo leto zapored v Sloveniji v 2022 znižala, tokrat za 11 %. Količina načrpane vode je predstavljala 5,6 % vseh razpoložljivih sladkovodnih virov. Po drugi strani je povprečna temperatura zraka na ravni Slovenije v 2024 po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) prvič presegla povprečje obdobja 1961–1990 za več kot 3 °C. Zaznani odklon je znašal 3,15 °C in je bil največji doslej. Poleg tega je bilo lansko leto že tretje zapored, ko je bila dosežena nova največja vrednost odklona.

Odklon povprečne temperature zraka (primerjalno obdobje 1961–1990), Slovenija


Osmo leto zapored manjši delež davkov, povezanih z energijo in prometom

Pri kazalnikih, ki prikazujejo prizadevanja za blaženje posledic podnebnih sprememb, je delež skupnih subvencij in podobnih transferjev, povezanih s podnebnimi spremembami, leta 2022 narasel za 0,01 odstotne točke in je znašal 0,08 % BDP. Delež davkov na energijo in promet med skupnimi davki in socialnimi prispevki upada zadnjih osem let. Lani je predstavljal 7,11 % vseh davkov in se je tako v primerjavi z letom 2016 zmanjšal za več kot tretjino (za 4 odstotne točke).

Z ekološko pridelavo ali v preusmeritvi vanjo več kot desetina kmetijskih zemljišč v uporabi; učinkovitejši tudi pri rabi vode

Kazalniki, ki prikazujejo prilagajanje posledicam podnebnih sprememb, so pokazali pozitivne premike. Delež kmetijskih zemljišč v uporabi, ki so vključena v sistem kontrole ekološkega kmetovanja (certificirana pridelava in pridelava v preusmeritvi), se je od leta 2004 povečal za 2,5-krat. V 2024 je zrasel za 0,6 odstotne točke in dosegel 11,9 %. Vrednost kazalnika učinkovitosti uporabe vode, katerega cilj je spodbuditi izboljšanje učinkovite rabe vode tako v gospodarstvu kot družbi, je v Sloveniji leta 2022 po oceni FAO zrasla za 15 % in znašala 56 dolarjev na m³ vode.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.