Prosta in zasedena delovna mesta, 3. četrtletje 2025

Ključne statistike in primerjave s prejšnjim četrtletjem:

• 17.550 prostih delovnih mest – za 2,3 % več;
• 794.000 zasedenih delovnih mest – za 3.100 manj;
• 2,2-odstotna stopnja prostih delovnih mest – za 0,1 odstotne točke višja.

Več prostih delovnih mest 

V 3. četrtletju letos je bilo skupno zabeleženih približno 17.550 prostih delovnih mest ali za 2,3 % več kot četrtletje prej. Obseg povpraševanja po novi delovni sili je bil nekoliko povečan pri polovici področij dejavnosti, tj. v devetih izmed skupno 18 opazovanih, v preostalih pa je bilo opaziti zmanjšanje. Največje povpraševanje je bilo v predelovalnih dejavnostih, v katerih so delodajalci iskali skoraj 4.000 novih sodelavcev, sledilo je gradbeništvo (okoli 3.250). V večjem obsegu kot običajno so tokrat potrebovali delovno silo v finančnih in zavarovalniških dejavnostih. Razpisali so približno 300 novih delovnih mest, kar je dvakrat toliko kot četrtletje prej.

Medletna primerjava, torej 3. četrtletja 2025 z istim četrtletjem leto prej, prav tako izkazuje upad povpraševanja po novi delovni sili, saj je bilo prostih delovnih mest tokrat skupno za 9 % (za 1.750) manj. Njihovo število se je zmanjšalo v 12 področjih dejavnosti, povečalo pa v šestih. Največji medletni upad je bil s skoraj 1.000 prostimi delovnimi mesti manj zaznan v področju promet in skladiščenje. Upad je toliko izrazitejši, ker je bilo prav v lanskem 3. četrtletju tu zaznano nadpovprečno povpraševanje (skoraj 2.300 prostih delovnih mest, četrtletje prej pa približno 1.800).

Manj zasedenih delovnih mest

V opazovanem četrtletju je bilo zasedenih nekaj več kot 794.000 delovnih mest, 81,5 % jih je bilo pri delodajalcih z 10 ali več zaposlenimi. Število zasedenih delovnih mest se je tokrat zmanjšalo, skupno jih je bilo za okoli 3.100 manj kot v prejšnjem četrtletju. Najizraziteje je upadlo v predelovalnih dejavnostih (za približno 1.500), sledila sta trgovina (za skoraj 1.000) in gradbeništvo (za okoli 410).

V primerjavi z lanskim 3. četrtletjem se je število zasedenih delovnih mest prav tako zmanjšalo, in sicer za približno 8.400 (ali 1,0 %). Če pa primerjamo podatke z istim četrtletjem 2008, odkar zbiramo te podatke, se je skupno število povečalo za približno 39.500, vendar je opaziti drugačno razporeditev po področjih dejavnosti. V zadnjih 17 letih se je število zasedenih delovnih mest zmanjšalo v petih področjih dejavnosti, najbolj v predelovalnih (za približno 22.500), za prav toliko pa se je povečalo v zdravstvu in socialnem varstvu, sledila so področja izobraževanje (za okoli 18.600 več), strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (za skoraj 9.100 več) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (za nekaj več kot 8.500 več).

Z razvojem avtomatizacije, robotizacije in tehnološko naprednejših strojev se je zmanjšala potreba po manj zahtevnih delovnih mestih, zlasti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Zaradi staranja prebivalstva in daljšega pričakovanega trajanja življenja pa se povečujejo potrebe po delovnih mestih v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi starejših.

Stopnja prostih delovnih mest četrtletno malenkost višja, medletno pa nižja

V letošnjem 3. četrtletju je bilo prostih 2,2 % vseh delovnih mest oz. desetinko odstotne točke več kot četrtletje prej, po drugi strani pa za prav toliko manj kot v istem obdobju lani. Najvišja stopnja prostih delovnih mest, 4,9-odstotna, je bila v gradbeništvu, sledilo je gostinstvo s 4,5 %. 

Pri delodajalcih z 10 ali več zaposlenimi je znašala 1,8 %, kar je enako kot četrtletje prej. Najvišja, 4,5-odstotna, je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, sledilo je gradbeništvo s 3,7 %.

Tabeli z najnovejšimi podatki sta na voljo v podatkovni bazi SiStat.