Spletno nakupovanje, 2025

Informacije o varnosti izdelkov na spletu iskalo več žensk

Internet je v letošnjem 1. četrtletju uporabljalo 92 % oseb (v 2024: 91 %), starih 16–74 let (v nadaljevanju: prebivalci). Enak delež prebivalcev kot lani (79 %) je po tej poti iskal informacije o izdelkih ali storitvah. 41 % jih je tako pridobilo tudi podatke o varnosti izdelkov oz. morebitnih stranskih učinkih (npr. o zdravstvenih tveganjih, sestavi izdelka) – 38 % moških in 45 % žensk.

18 % prebivalcev je po spletu prodajalo izdelek ali ponujalo storitev (npr. prek spletnih strani bolha.com, e-bay.com, Facebook Marketplace). Med moškimi je bil delež 23-odstoten, med ženskami pa 13-odstoten.

Največji delež prebivalcev, ki so opravili najmanj en spletni nakup, iz zasavske regije

Vsaj en spletni nakup v 12 mesecih (april 2024–marec 2025) pred anketiranjem sta opravili nekaj več kot dve tretjini prebivalcev (67 %), kar je za odstotno točko več kot lani. Po starostnih skupinah je bil delež največji med 16–24-letniki (88 %) in najmanjši med 65–74-letniki (33 % ali za 5 odstotnih točk več kot lani).

V tem obdobju so prek spleta najpogosteje nakupovali prebivalci iz zasavske statistične regije (74 %), sledili sta osrednjeslovenska in obalno-kraška (obe po 72 %). 

Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi so lani s spletno prodajo fizičnim osebam ustvarila za približno 1.668 milijonov EUR prihodka (brez DDV). Več o tem v objavi Spletna prodaja, 2024.

Po spletu nakupovala več kot polovica

Vsaj en spletni nakup je v letošnjem 1. četrtletju opravilo nekaj manj kot 838 tisoč ali 53 % prebivalcev (v nadaljevanju: e-kupci). Teh je bilo nekoliko več med ženskami (54 %) kot moškimi (52 %). Največji delež e-kupcev smo zaznali med 25–44-letniki (70 %) in najmanjšega (25 %) med 65–74-letniki. Tudi v tem obdobju je bil največji delež e-kupcev iz zasavske statistične regije (61 %), sledila je obalno-kraška (60 %). 

Več kot četrtina s težavami pri spletnem nakupovanju

Največ e-kupcev je opravilo 1–2 spletna nakupa (45 %), 35 % jih je opravilo 3–5 nakupov, 6–10-krat jih je tako nakupovalo 13 %, več kot 10-krat pa 8 %.

Pri spletnem nakupovanju je imelo težave 26 % e-kupcev, v letu 2023 pa 22 %. Največ (8 %) jih je kupljene izdelke prejelo pozneje, kot je bilo navedeno ob nakupu, enak delež pa ni mogel naročiti izdelka iz tujine, ker spletni prodajalec ni sprejemal naročil iz Slovenije. 6 % ali 48 tisoč e-kupcem je bil dostavljen poškodovan ali napačen izdelek ali storitev.

Oblačila, čevlje ali dodatke kupilo sedem od desetih e-kupcev

Večina e-kupcev (97 % ali okoli 813 tisoč prebivalcev) je kupila fizični izdelek:

• 69 % oblačila (vključno s športnimi), čevlje ali dodatke (npr. torbico, nakit),
• 28 % pohištvo, dodatke za dom (npr. preprogo, zavese) ali izdelke za vrt (npr. orodje, rastline),
• 27 % kozmetiko ali izdelke za sprostitev,
• 24 % športno opremo (brez športnih oblačil),
• 24 % zdravila ali prehranska dopolnila (npr. vitamine).

Delež e-kupcev, ki so kupili kateri koli fizični izdelek, je bil večji med ženskami, 98 %, pri moških je bil 96-odstoten.

Nekaj manj kot petina (19 %) jih je fizični izdelek kupila pri fizični osebi (npr. prek spletne strani bolha.com, eBay, Facebook Marketplace). Teh e-kupcev je bilo več med moškimi (24 %) kot ženskami (15 %).

Naročnino na pretočne storitve za ogled filmov ali nadaljevank plačala četrtina e-kupcev

42 % e-kupcev (enako kot lani) je kupilo digitalni izdelek ali sklenilo ali podaljšalo naročnino na digitalne storitve; med moškimi skoraj polovica (48 %), med ženskami pa 36 %.

Naročnino na digitalne storitve je plačalo 36 % e-kupcev (v 2024: 34 %).



Po starostnih skupinah je bil delež e-kupcev, ki so plačali naročnino na katero izmed digitalnih storitev, največji med 16–24-letniki (53 %), sledili so 25–34-letniki (42 %), 35–44-letniki (35 %), 45–54-letniki (34 %) in 55–64-letniki (22 %), najmanjši pa je bil med 65–74-letniki (12 %). Med moškimi je bilo takih 39 % in ženskami 32 %.

Nekaj več kot petina (21 %) e-kupcev je po spletu kupila digitalni izdelek – 12 % računalniške ali druge programe (vključno z nadgradnjami), 11 % videoigre ali virtualne izdelke v njih ter 7 % e-knjige ali avdioknjige.

Prek spleta naročilo ali kupilo storitev skoraj polovica e-kupcev

Prek spleta je naročilo ali kupilo vsaj eno izmed naslednjih storitev 47 % e-kupcev ali okoli 396 tisoč prebivalcev (v 2024: 46 %):

• 35 % jih je kupilo vstopnico za kulturne ali druge prireditve, npr. kino, koncert, sejem,
• 14 % jih je sklenilo ali podaljšalo naročniško razmerje za internet ali storitve mobilne telefonije,
• 12 % jih je kupilo vstopnico za športno prireditev,
• 4 % jih je sklenilo ali podaljšalo naročniško razmerje za elektriko, komunalne ali druge podobne storitve.

Med 75–89-letniki manj kot desetina e-kupcev

Vsaj en spletni nakup v 12 mesecih pred anketiranjem je opravilo 14 % oseb v starostni skupini 75–89 let, v zadnjih 3 mesecih pa polovica manj (7 %). Ti so prek spleta najpogosteje kupili fizične izdelke (94 %) – največ oblačila, čevlje ali dodatke, npr. torbico, nakit (43 %) ali zdravila ali prehranska dopolnila (34 %).
 
Skoraj četrtina (24 %) jih je imela težave pri spletnem nakupovanju, največ z reklamacijo ali vračilom izdelka in prejetjem poškodovanega ali napačnega izdelka ali storitve (oboje po 10 %). 7 % jih je poročalo o težavah pri uporabi spletne strani oz. naročanju, npr. zaradi slabo oblikovane spletne strani. Enak delež jih je bil žrtev prevare, npr. nekdo je zlorabil njihovo kreditno kartico ali niso prejeli naročenega izdelka ali storitve.


Tabele z najnovejšimi podatki o spletnem nakupovanju, uporabi spletnih strani ali mobilnih aplikacij javnih ustanov in digitalnega potrdila, tudi po statističnih regijah, so na voljo v podatkovni bazi SiStat.