Energetika, september 2025

Proizvodnja in izvoz električne energije na medletni ravni manjša, uvoz večji

Neto proizvodnja električne energije v septembru je znašala 932 GWh in se je v primerjavi z avgustom zmanjšala za 10 %, v primerjavi s prejšnjim septembrom pa za 28 %. V hidroelektrarnah je bila proizvodnja v primerjavi z letom prej manjša za 38 %, v termoelektrarnah je bila manjša za 73 %, v sončnih in vetrnih elektrarnah se je povečala za 38 %, v jedrski elektrarni pa se je v primerjavi z letom prej proizvodnja zmanjšala za 9 %.

Manjši proizvodnji električne energije v termoelektrarnah je sledil tudi upad porabe goriv. Skupna poraba goriv je bila tako za 75 % manjša kot pred enim letom.

Uvozili smo 875 GWh, izvozili pa 804 GWh električne energije. V primerjavi s prejšnjim septembrom se je uvoz povečal za 7 %, izvoz pa zmanjšal za 23 %.

Poraba električne energije pri poslovnih subjektih narasla, pri gospodinjstvih pa upadla

Gospodinjstva so septembra porabila 215 GWh električne energije, poslovni subjekti pa 588 GWh – s 307 GWh so prevladovale predelovalne dejavnosti. V primerjavi z mesecem prej se je poraba električne energije v gospodinjstvih zmanjšala za 3 %, po drugi strani pa se je pri poslovnih subjektih povečala za 6 %.

Porast količine oskrbe z energenti na mesečni in upad na medletni ravni

V primerjavi s septembrom smo zaznali povečanje oskrbe s črnim premogom in antracitom za 88 %, ekstra lahkim kurilnim oljem za 77 %, utekočinjenim naftnim plinom za 24 %, koksom za 19 %, zemeljskim plinom za 13 % in petrolejskim gorivom za reaktivne motorje za 8 %. Po drugi strani pa smo zabeležili zmanjšanje oskrbe z drugimi naftnimi proizvodi za 43 %, motornim bencinom za 22 % in dizelskim gorivom za 3 %.

V primerjavi s prejšnjim septembrom pa so upadle količine oskrbe z drugimi naftnimi proizvodi za 30 %, ekstra lahkim kurilnim oljem za 16 %, dizelskim gorivom za 10 %, motornim bencinom za 9 % in koksom za 5 %.

Delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije 24,64-odstoten

Lani je delež energije iz obnovljivih virov (OVE) v bruto končni rabi energije v Sloveniji dosegel 24,64 odstotka, kar je za 0,43 odstotne točke manj kot predlani.

V sektorju električne energije se je delež OVE v bruto končni rabi energije v Sloveniji lani povečal za 1,19 odstotne točke, na 43,08 %, predvsem zaradi velikega porasta proizvodnje v sončnih elektrarnah (za 28,83 %).

V prometu je opazovani delež upadel za 0,78 odstotne točke in je znašal 9,24 %. Zmanjšanje je povezano predvsem s porabo biogoriv v tej dejavnosti, saj se je ta na letni ravni zmanjšala za 4,55 %, hkrati pa je poraba vseh goriv v prometu porasla za 5,10 %. To je prav tako vplivalo na izračun deleža.

Tudi v sektorju ogrevanja in hlajenja se je delež OVE zmanjšal za 0,64 odstotne točke in je znašal 33,66 %. V tem sektorju k deležu OVE v bruto končni rabi največ prispevajo lesna goriva za ogrevanje. Poraba teh je upadla za 5,75 %, po drugi strani pa se je poraba vseh energentov v omenjenem sektorju povečala za 0,85 %.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.