Transport, 2024
Prevoz potnikov in blaga najbolj narasel na letališčih
Delež prevoza blaga po železnici v skupnem obsegu prevoza blaga po kopnem je lani po nekaj letih upadanja ponovno narasel. Prek mednarodnih letališč je potovalo za nekaj več kot desetino več potnikov, v pristanišča pa je z ladjami priplulo ali iz njih odplulo za 7 % manj potnikov.
V železniškem prevozu za desetino več potniških kilometrov
Po železnici je bilo lani prepeljanih 16,8 milijona potnikov ali za 6 % več kot leto prej. Število opravljenih potniških kilometrov je zraslo za desetino, na 1.090 milijonov.
Prek mednarodnih letališč je potovalo več kot 1,4 milijona potnikov oz. za 13 % več kot predlani.
V slovenska pristanišča je z ladjami prispelo ali odpotovalo iz njih okoli 142.600 potnikov, kar je bilo na letni ravni za 7 % manj. Na potniških ladjah se je število potnikov zmanjšalo za polovico, na 13.000, na ladjah za križarjenje pa se je povečalo za 3 %, na 129.000.
Delež prevoza blaga po železnici v skupnem kopenskem blagovnem prevozu po letih upadanja zrasel
Slovenska cestna tovorna vozila so lani prepeljala 100,4 milijona ton blaga ali za 5 % manj – v notranjem prevozu 65,8 milijona ton blaga ali za 4 % manj, v mednarodnem pa 34,6 milijona ton ali za 6 % manj kot leto prej. Pri tem so opravila 21,9 milijarde tonskih kilometrov ali za 3 % manj – v notranjem prevozu 2,7 milijarde tonskih kilometrov ali za 14 % manj, v mednarodnem pa 19,2 milijarde ali za 1 % manj.
Z vlaki je bilo prepeljanih nekaj več kot 18,4 milijona ton blaga ali za 4 % manj kot leta 2023 in opravljenih 4.569 milijonov tonskih kilometrov, kar je bilo za 1 % manj. Delež železniškega blagovnega prevoza v skupnem kopenskem blagovnem prevozu je znašal 27,6 %. Vrednost kazalnika se je po nekaj letih upadanja obrnila navzgor, dvignila se je za 1,1 odstotne točke.
V koprskem pristanišču so pretovorili skoraj 22 milijonov ton blaga, kar je bilo na letni ravni za 3 % več. Razložili so ga skoraj 16 milijonov ton, naložili pa 6 milijonov. Največ blaga je bilo v kontejnerjih; pretovorilo se ga je nekaj več kot 9 milijonov ton.
Letališki blagovni promet je obsegal 12.393 ton ali za skoraj desetino (9 %) več kot predlani.
Rast prometa tovornih vozil največja na mejnih prehodih z Italijo
Čez slovenske cestne mejne prehode je lani vstopilo ali izstopilo 77,5 milijona potniških vozil – 32,9 milijona čez prehode s Hrvaško, 21,3 milijona z Avstrijo, 20,7 milijona z Italijo in 2,6 milijona z Madžarsko. Na letni ravni se je promet potniških vozil skupno povečal za 1 %.
Cestne mejne prehode je prečkalo 18 milijonov tovornih vozil oz. za 5 % več. Največ tovornega prometa, 36 %, je bilo čez prehode s Hrvaško, sledile so Italija s 27 %, Avstrija s 25 % in Madžarska z 11 %. Največji porast, za 14 %, smo zaznali na prehodih z Italijo, največji upad, za 11 %, pa na meji z Madžarsko.
Več cestnih motornih vozil in voznih kilometrov
Konec prejšnjega leta je bilo v Sloveniji skoraj 1,8 milijona registriranih cestnih motornih vozil oz. na letni ravni za 2 % več. Domača vozila so na domačem in tujem cestnem omrežju prevozila 22,8 milijarde voznih kilometrov. Njihov obseg prometa se je tako v enem letu povečal za 2 %. Z domačim osebnim avtomobilom smo povprečno prevozili 13.435 kilometrov.
Tudi na slovenskem cestnem omrežju se je količina prometa povečala. Domača in tuja cestna motorna vozila so skupno opravila 22 milijard voznih kilometrov ali za 3 % več.
Stopnja obnavljanja voznega parka najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji
Delež prvih registracij novih osebnih avtomobilov med vsemi registriranimi osebnimi avtomobili je znašal 4,2 % ali za 0,3 odstotne točke več kot leto prej. Na ravni statističnih regij se je ta stopnja obnavljanja voznega parka osebnih avtomobilov najbolj zvišala v osrednjeslovenski (za 0,6 odstotne točke) in je bila v njej tudi najvišja (6,7-odstotna).
Vozni park v goriški statistični regiji v povprečju star več kot 13 let
Lani smo imeli najvišjo stopnjo motorizacije (587 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev) in vozili povprečno najstarejše avtomobile (11,3 leta) doslej. Po najvišji vrednosti obeh kazalnikov je izstopala goriška statistična regija s 657 avtomobili in starostjo 13,1 leta.
V goriški statistični regiji tudi povprečno najstarejši prvič registrirani rabljeni osebni avtomobili
Rabljeni osebni avtomobili, ki so bili lani prvič registrirani v Sloveniji, tj. tisti, ki so bili pred tem že registrirani zunaj Slovenije, so bili v povprečju stari 5,8 leta. Od leta 2008 se je njihova povprečna starost ob prvi registraciji v Sloveniji zvišala za 1,2 leta.
Kazalnik povprečna starost prvič registriranih rabljenih osebnih avtomobilov prvič objavljamo tudi po kohezijskih in statističnih regijah. Leta 2024 so bili ti avtomobili povprečno najmlajši v koroški in savinjski statistični regiji (5,5 leta), najstarejši pa v goriški (6,4 leta).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Po železnici je bilo lani prepeljanih 16,8 milijona potnikov ali za 6 % več kot leto prej. Število opravljenih potniških kilometrov je zraslo za desetino, na 1.090 milijonov.
Prek mednarodnih letališč je potovalo več kot 1,4 milijona potnikov oz. za 13 % več kot predlani.
V slovenska pristanišča je z ladjami prispelo ali odpotovalo iz njih okoli 142.600 potnikov, kar je bilo na letni ravni za 7 % manj. Na potniških ladjah se je število potnikov zmanjšalo za polovico, na 13.000, na ladjah za križarjenje pa se je povečalo za 3 %, na 129.000.
Delež prevoza blaga po železnici v skupnem kopenskem blagovnem prevozu po letih upadanja zrasel
Slovenska cestna tovorna vozila so lani prepeljala 100,4 milijona ton blaga ali za 5 % manj – v notranjem prevozu 65,8 milijona ton blaga ali za 4 % manj, v mednarodnem pa 34,6 milijona ton ali za 6 % manj kot leto prej. Pri tem so opravila 21,9 milijarde tonskih kilometrov ali za 3 % manj – v notranjem prevozu 2,7 milijarde tonskih kilometrov ali za 14 % manj, v mednarodnem pa 19,2 milijarde ali za 1 % manj.
Z vlaki je bilo prepeljanih nekaj več kot 18,4 milijona ton blaga ali za 4 % manj kot leta 2023 in opravljenih 4.569 milijonov tonskih kilometrov, kar je bilo za 1 % manj. Delež železniškega blagovnega prevoza v skupnem kopenskem blagovnem prevozu je znašal 27,6 %. Vrednost kazalnika se je po nekaj letih upadanja obrnila navzgor, dvignila se je za 1,1 odstotne točke.
V koprskem pristanišču so pretovorili skoraj 22 milijonov ton blaga, kar je bilo na letni ravni za 3 % več. Razložili so ga skoraj 16 milijonov ton, naložili pa 6 milijonov. Največ blaga je bilo v kontejnerjih; pretovorilo se ga je nekaj več kot 9 milijonov ton.
Letališki blagovni promet je obsegal 12.393 ton ali za skoraj desetino (9 %) več kot predlani.
Rast prometa tovornih vozil največja na mejnih prehodih z Italijo
Čez slovenske cestne mejne prehode je lani vstopilo ali izstopilo 77,5 milijona potniških vozil – 32,9 milijona čez prehode s Hrvaško, 21,3 milijona z Avstrijo, 20,7 milijona z Italijo in 2,6 milijona z Madžarsko. Na letni ravni se je promet potniških vozil skupno povečal za 1 %.
Cestne mejne prehode je prečkalo 18 milijonov tovornih vozil oz. za 5 % več. Največ tovornega prometa, 36 %, je bilo čez prehode s Hrvaško, sledile so Italija s 27 %, Avstrija s 25 % in Madžarska z 11 %. Največji porast, za 14 %, smo zaznali na prehodih z Italijo, največji upad, za 11 %, pa na meji z Madžarsko.
Več cestnih motornih vozil in voznih kilometrov
Konec prejšnjega leta je bilo v Sloveniji skoraj 1,8 milijona registriranih cestnih motornih vozil oz. na letni ravni za 2 % več. Domača vozila so na domačem in tujem cestnem omrežju prevozila 22,8 milijarde voznih kilometrov. Njihov obseg prometa se je tako v enem letu povečal za 2 %. Z domačim osebnim avtomobilom smo povprečno prevozili 13.435 kilometrov.
Tudi na slovenskem cestnem omrežju se je količina prometa povečala. Domača in tuja cestna motorna vozila so skupno opravila 22 milijard voznih kilometrov ali za 3 % več.
Stopnja obnavljanja voznega parka najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji
Delež prvih registracij novih osebnih avtomobilov med vsemi registriranimi osebnimi avtomobili je znašal 4,2 % ali za 0,3 odstotne točke več kot leto prej. Na ravni statističnih regij se je ta stopnja obnavljanja voznega parka osebnih avtomobilov najbolj zvišala v osrednjeslovenski (za 0,6 odstotne točke) in je bila v njej tudi najvišja (6,7-odstotna).
Vozni park v goriški statistični regiji v povprečju star več kot 13 let
Lani smo imeli najvišjo stopnjo motorizacije (587 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev) in vozili povprečno najstarejše avtomobile (11,3 leta) doslej. Po najvišji vrednosti obeh kazalnikov je izstopala goriška statistična regija s 657 avtomobili in starostjo 13,1 leta.
V goriški statistični regiji tudi povprečno najstarejši prvič registrirani rabljeni osebni avtomobili
Rabljeni osebni avtomobili, ki so bili lani prvič registrirani v Sloveniji, tj. tisti, ki so bili pred tem že registrirani zunaj Slovenije, so bili v povprečju stari 5,8 leta. Od leta 2008 se je njihova povprečna starost ob prvi registraciji v Sloveniji zvišala za 1,2 leta.
Kazalnik povprečna starost prvič registriranih rabljenih osebnih avtomobilov prvič objavljamo tudi po kohezijskih in statističnih regijah. Leta 2024 so bili ti avtomobili povprečno najmlajši v koroški in savinjski statistični regiji (5,5 leta), najstarejši pa v goriški (6,4 leta).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Pri podatkih o mestnem in medkrajevnem javnem linijskem cestnem prevozu smo ugotovili nekaj neskladij v administrativnih virih. Podatki o mestnem in medkrajevnem javnem linijskem cestnem prevozu bodo objavljeni naknadno v podatkovni bazi SiStat, in sicer takoj, ko bodo na voljo.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih o cestnem javnem linijskem prevozu, registriranih cestnih vozilih, štetju cestnega prometa, obsegu potniškega prevoza – potniških kilometrih, cestnem blagovnem prevozu, železniškem transportu, zračnem transportu ter pomorskem transportu in pristaniškem prometu.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih o cestnem javnem linijskem prevozu, registriranih cestnih vozilih, štetju cestnega prometa, obsegu potniškega prevoza – potniških kilometrih, cestnem blagovnem prevozu, železniškem transportu, zračnem transportu ter pomorskem transportu in pristaniškem prometu.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)
