Popravek – Ekonomski računi za kmetijstvo, 2024

Vrednost rastlinske pridelave višja zaradi večjega pridelka

Količinsko dobra lanska letina, z za desetino večjim pridelkom, je kljub nižjim cenam (za 2 %) dvignila vrednost rastlinske pridelave na 878 mio. EUR, kar je za skoraj desetino (za 8 %) več kot leto prej.

Rast vrednosti smo zaznali pri skoraj vseh skupinah pridelkov. Zaradi količinsko dobre letine je vrednost pridelave sadja zrasla za skoraj tri četrtine (za 74 %) kljub nekoliko nižjim cenam (za 1 %). Na 7-odstotni dvig vrednosti pridelave žita so vplivale za 6 % višje cene in za 1 % večja količina pridelka. Za desetino je narasla tudi vrednost proizvodnje zelenjadnic in za 6 % pri industrijskih rastlinah.

Upad vrednosti smo zaznali pri dveh skupinah pridelkov: pri vinu (za 6 %) zaradi količinsko manjše pridelave in pri sicer vrednostno največji skupini v rastlinski pridelavi, krmnih rastlinah (za 5 %) – zaradi za več kot desetino nižjih cen kljub za 6 % večjemu pridelku.

Živinoreja ostala na ravni predhodnega leta

Pri živinoreji so cene, obseg prireje in skupna vrednost ostali na ravni predlanskega leta. Skupna vrednost je znašala 730 mio. EUR. Sestavljata jo vrednost prireje živine, ki je ostala na ravni preteklega leta, in vrednost živalskih proizvodov. Slednja je malenkost upadla (za 1 %), predvsem zaradi nekoliko manjše proizvodnje.

Vrednost prireje živine je zrasla pri govedu (za 7 %), razloga pa sta bila višje cene (za 6 %) in večji obseg prireje (za 1 %); prav tako se je zvišala pri konjih (za 6 %) ter ovcah in kozah (za 1 %). Nižjo vrednost pa smo zaznali pri perutnini (za 8 %), prašičih (za 6 %) in drugih živalih (za 5 %).

Vrednost mleka, skupine z največjim vplivom na vrednost živalskih proizvodov, je znašala 261 mio. EUR ali za 1 % več kot leto prej. K temu so prispevali tako večji obseg prireje kot višje cene (oboje po 1 %).

Pri prireji jajc je na znižanje vrednosti (za 11 %) vplival manjši obseg prireje (prav tako za 11 %), čeprav so bile cene višje (za 1 %).

Dvig vrednosti skupne proizvodnje kmetijske dejavnosti

Skupna proizvodnja kmetijske dejavnosti je znašala 1.648 mio. EUR, 4 % več kot predlani. Zvišanje vrednosti je posledica večjega obsega pridelave (za 5 %) kljub nižjim cenam (za 1 %).

Stroški zaradi pocenitve inputov nižji

Cene inputov, tj. proizvodov in storitev za tekočo porabo v kmetijstvu, so bile nižje (za 7 %), kar je kljub večji porabi (za 5 %) pomenilo rahel upad vrednosti skupne vmesne potrošnje (za 3 %), ta je znašala 969 mio. EUR.

Za energijo, zaščito rastlin, gnojila in krmo je bilo porabljenih manj sredstev kot predhodno leto. Pri krmi kot največjem stroškovnem deležu so se izdatki zmanjšali za 6 %, predvsem zaradi nižjih cen (za 11 %). Vrednost porabe krme je znašala 499 mio. EUR oz. približno polovico vseh izdatkov. Pri preostalih inputih smo zaznali dvig izdatkov. 

Višje subvencije

Vrednost subvencij na proizvodnjo se je povišala na 291 mio. EUR, kar je za 5 % več kot predhodno leto. Delež subvencij v faktorskem dohodku je obsegal malenkost več kot polovico (51 %) in se je na letni ravni zmanjšal za 3 odstotne točke.

Dohodkovni kazalniki v kmetijstvu višji

Faktorski dohodek v kmetijstvu se je povečal za več kot desetino (za 15 %) in je znašal 584 mio. EUR, na zaposlenega pa za 16 % in je obsegal 8.308 EUR. Ocenjujemo, da je bilo v kmetijsko proizvodnjo vključenih 70.341 zaposlenih (izraženo v polnovrednih delovnih močeh), kar je za približno odstotek manj kot leto prej.

Podatki po kohezijskih regijah za leto 2023

Podatke prvič objavljamo tudi na ravni kohezijskih regij.

V vzhodni Sloveniji je bilo ustvarjenih 69 % skupne vrednosti kmetijske dejavnosti, v zahodni Sloveniji pa 31 %. Faktorski dohodek je v letu 2023 v vzhodni Sloveniji znašal 319 mio. EUR, v zahodni Sloveniji pa 191 mio. EUR.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.