Pričakovani pridelki poznih posevkov, sadja in grozdja, 2025

Pričakovan podpovprečen pridelek koruze in poznega krompirja
 
Po podatkih o pričakovanih pridelkih na dan 5. septembra 2025 bo letina skoraj vseh poznih poljščin podpovprečna. Koruznega zrnja naj bi pridelali 7,9 tone na hektar, kar je za 14 % manj kot lani in za 11 % manj od povprečja zadnjega desetletja. Skupno naj bi ga na nekoliko večji površini kot lani (za 3 %) pospravili 340.670 ton ali za 12 % manj.

Vremenske razmere tudi za silažno koruzo niso bile ugodne. Pričakovani povprečni pridelek naj bi znašal 41,3 tone na hektar, kar je za desetino manj kot lani in za 9 % manj od povprečja zadnjega desetletja.

Skupni pridelek poznega krompirja naj bi letos tehtal približno 63.700 ton, kar je za 9 % manj od lanske letine. Pričakovani pridelek te poljščine naj bi v povprečju znašal 24,5 tone na hektar ali za 5 % manj od desetletnega povprečja.

Sladkorne pese bomo pridelali najmanj od leta 2019, ko smo jo ponovno začeli gojiti. Površina se je od lani zmanjšala za skoraj tri četrtine (74 %), prav tako naj bi obrodila za 16 % slabše. Na 38 hektarjih naj bi te nekdaj zelo pomembne poljščine pridelali manj kot 2.000 ton (tj. 51,9 tone na hektar).

Povprečni pridelek koruze za zrnje in silažne koruze, Slovenija

1) Pričakovani povprečni pridelek.

Precej slabo leto za večino poznih oljnic

Soje bomo s skoraj 4.760 hektarjev pospravili predvidoma okoli 11.300 ton, s posameznega hektarja pa v povprečju 2,4 tone, kar je za 15 % slabše kot lani (2,8 tone na hektar) in za 14 % manj od povprečja zadnjih desetih let.

Tudi oljne buče naj bi obrodile nekoliko slabše, in sicer za 17 % v primerjavi z lani ter za 8 % pod desetletnim povprečjem. S posameznega hektarja naj bi pospravili 600 kilogramov suhih bučnih semen. Ker za liter bučnega olja potrebujemo v povprečju 2,5–3 kilograme semen, bi ga lahko letos s hektarja, posejanega z bučami, pridobili od 200 do 240 litrov.

Sončnice bodo obrodile podobno kot lani, 2,1 tone na hektar, kar je za desetino slabše v primerjavi z desetletnim povprečjem. Če bodo vremenske razmere do spravila ugodne, pričakujemo s 528 hektarjev približno 1.100 ton sončničnega semena.

Pridelek hmelja manjši

Letošnje vremenske razmere so neugodno vplivale tudi na hmelj. Hmeljarji naj bi z nekoliko manjše površine kot lani (za 3 %) pospravili za desetino manj te industrijske poljščine. Pričakovani povprečni hektarski pridelek, predvidoma 1,3 tone, je skoraj petino manjši od povprečja zadnjih desetih let.

Letina poznih sadnih vrst v intenzivnih sadovnjakih dobra, v ekstenzivnih pa skromna

Pridelek jabolk in hrušk, najpomembnejših poznih sadnih vrst pri nas, naj bi bil letos v intenzivnih sadovnjakih obilen.

Povprečni pridelek jabolk v tej vrsti sadovnjakov bo predvidoma tehtal 26,9 tone, kar je nekoliko več kot lani in za 18 % več od desetletnega povprečja. Skupno naj bi jih nabrali za okoli 50.700 ton. Dobro naj bi obrodile tudi hruške – 16,4 tone na hektar oz. za 17 % več v primerjavi s povprečnim pridelkom zadnjih desetih let. Skupni pridelek hrušk naj bi tehtal 3.442 ton.

Ekstenzivni sadovnjaki pa naj bi po lanski odlični letini letos obrodili skromneje. S posameznega drevesa naj bi obrali 24 kilogramov jabolk, kar je za 41 % manj kot lani in za četrtino manj od povprečja zadnjih desetih let. Tudi hruške naj bi obrodile skromno, za 27 % manj od desetletnega povprečja. Skupno naj bi v ekstenzivnih sadovnjakih nabrali približno 9.960 ton jabolk in 2.061 ton hrušk. 

Vinogradniki pričakujejo večjo količino grozdja

V primerjavi z lanskim letom, ki je bilo izrazito neugodno za pridelavo grozdja, bodo povprečni pridelki belega grozdja odlični, vendar še vedno zgolj 3 % večji v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let. S hektarja vinograda naj bi v povprečju nabrali 6,5 tone belega grozdja, skupno okoli 62.600 ton.

Tudi rdeče grozdje bo obrodilo dobro – 6,2 tone na hektar je za 2 % več od desetletnega povprečja. S približno 4.230 hektarjev bodo vinogradniki predvidoma nabrali okoli 26.400 ton rdečega grozdja.

Pridelek belega in rdečega grozdja, Slovenija

1) Pričakovani skupni pridelek.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.