Realni dohodek iz kmetijstva – prva ocena, 2025

Vrednost rastlinske pridelave nižja zaradi manjšega pridelka

Letošnja vrednost rastlinske pridelave naj bi bila po prvih ocenah nominalno za 3 % nižja od lanske, upadla naj bi na 852 mio. EUR. Upad je ocenjen na podlagi pričakovanj, da bo pridelana količina skupno manjša (za 6 %) kljub predvidoma višjim cenam (za 3 %).

Nižjo vrednost pričakujemo pri večini skupin rastlinske pridelave. Pri krmnih rastlinah, skupini z največjim deležem vrednosti, je pričakovano 12-odstotno znižanje vrednosti zaradi predvidoma manjše količine pridelka (za 13 %) kljub malenkost višjim cenam (za 1 %). Vrednost naj bi upadla tudi pri zelenjadnicah in krompirju (pri obeh za več kot petino), industrijskih rastlinah (za 8 %) ter sadju (za 5 %).

Po drugi strani pričakujemo zvišanje vrednosti pri vinu (za 40 %), oljčnem olju (za skoraj tretjino) in žitih (za 7 %). Pri prvih dveh bosta predvidoma večja pridelka in višje cene, pri žitih pa napovedujemo enako količino pridelka in rast cen.

Vrednost živinoreje višja zaradi rasti cen in večje prireje

Zaradi višjih cen (za 10 %) in večjega obsega prireje (za 3 %) ocenjujemo, da bo vrednost živinoreje znašala 829 mio. EUR, kar je nominalno za 14 % več kot lani.

Porast vrednosti prireje pričakujemo pri obeh skupinah živinoreje, pri živini za 15 % zaradi višjih cen (za 14 %) in pri živalskih proizvodih za 12 % zaradi višjih cen in večjega obsega prireje (obeh za 6 %). Pričakovana vrednost je pri prireji živine ocenjena na 465 mio. EUR, pri živalskih proizvodih pa na 364 mio. EUR.

Pri živini pričakujemo zvišanje vrednosti prireje pri govedu (za četrtino), perutnini (za 8 %) in drobnici (za 2 %), znižanje pa pri prašičih (za 9 %) in konjih (za 2 %). Prireja mleka, skupina z največjim deležem vrednosti živalskih proizvodov, je ocenjena na 296 mio. EUR, kar je za 13 % več kot lani. Vrednost prireje mleka naj bi zrasla zaradi večje količine prireje (za 4 %) in višjih cen (za 8 %).

Skupna vrednost proizvodnje kmetijske dejavnosti, ki vključuje proizvodnjo kmetijskih proizvodov in kmetijske storitve, je ocenjena na 1.721 mio. EUR, kar je za 4 % več kot lani. Povišanje bo predvidoma posledica višjih cen (za 6 %), saj pričakujemo manjši skupni obseg proizvodnje (za 2 %).

Stroški zaradi podražitve inputov višji

V primerjavi s prejšnjim letom naj bi se cene inputov, tj. proizvodov in storitev za tekočo porabo v kmetijstvu, letos zvišale (za 2 %), kar naj bi povzročilo rast vrednosti vmesne potrošnje (za 2 %). Poraba kmetijskih inputov bo predvidoma ostala na ravni prejšnjega leta. Celotno vmesno potrošnjo ocenjujemo na 992 mio. EUR.

Povečanje izdatkov pričakujemo za gnojila (za skoraj desetino), zaščitna sredstva (za 7 %), semena in sadike (za 6 %), vzdrževanje strojev in opreme (za 4 %) ter za krmo, veterinarske stroške in kmetijske storitve (2 %). Rahel upad izdatkov (za 1 %) pričakujemo le pri skupini energija in maziva.

Realni faktorski dohodek v kmetijstvu prav tako višji

Zaradi višje vrednosti kmetijske proizvodnje kljub nekoliko višjim stroškom predvidevamo, da se bo faktorski dohodek v kmetijstvu v primerjavi z lani nominalno povečal za 8 % in realno za 4 %, ob upoštevanju BDP-deflatorja. Pri tem predpostavljamo, da bodo subvencije ostale na ravni predhodnega leta. Faktorski dohodek na polnovredno delovno moč (PDM) naj bi zrasel za več kot desetino, bruto dodana vrednost pa za 7 %.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.