Energetska statistika, 2024
Energetska odvisnost manjša, končna raba večja
Na letni ravni je bila domača proizvodnja energije približno enaka, količina energije, namenjene končni rabi, pa za 3 % večja. Energetska odvisnost se je zmanjšala za 3 odstotne točke.
Več kot polovica potreb po energiji zagotovljena z domačimi viri
Domača proizvodnja energije je lani znašala skoraj 141.000 teradžulov (TJ) ali približno toliko kot leto prej. Okoli 45 % je predstavljala jedrska energija, nekaj več kot 37 % je je bilo pridobljene iz obnovljivih virov energije (skupaj s hidroenergijo), 17 % pa iz premoga. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila več kot polovico (55 %) svojih potreb po energiji, preostalo količino pa uvozila. V primerjavi z letom prej se je energetska odvisnost zmanjšala za 3 odstotne točke.
V oskrbi z energijo prevladovali naftni proizvodi
Za oskrbo z energijo je bilo, upoštevajoč tudi njen uvoz in izvoz, na voljo nekaj več kot 267.000 TJ. V strukturi oskrbe z energijo so prevladovali naftni proizvodi s 34-odstotnim deležem, sledili so jedrska energija (23 %), energija iz obnovljivih virov skupaj s hidroenergijo (20 %), premog (12 %) in zemeljski plin (11 %).
Največ energije ponovno za promet
Količina energije, namenjene končni rabi, je znašala nekaj več kot 196.000 TJ ali za 3 % več kot v letu 2023. Največji delež (42 %) je obsegala poraba v prometu. Na drugem mestu je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (24 %), sledili so gospodinjstva (22 %), storitvene dejavnosti (9 %) in drugi porabniki (3 %).
V strukturi končne rabe so prevladovali naftni proizvodi (47 %), sledili so električna energija (23 %), obnovljivi viri energije (14 %), zemeljski plin (12 %), toplota (3 %) in trdna goriva (1 %).
Največ energije v gospodinjstvih znova za ogrevanje prostorov
Končni rabi energije v gospodinjstvih je bilo namenjenih okoli 43.000 TJ ali na letni ravni za 1 % manj. Največji delež je bil porabljen za ogrevanje prostorov (60 %), sledili so razsvetljava in električne naprave (19 %), ogrevanje sanitarne vode (16 %), kuhanje (4 %) ter hlajenje prostorov (1 %).
V strukturi porabe energentov v gospodinjstvih so prevladovali električna energija s 35 % in lesna goriva s 33 %, sledili so ekstra lahko kurilno olje z okoli 8 %, zemeljski plin s približno 7 %, toplota iz okolice (ki se izkorišča s toplotnimi črpalkami) prav tako s 7 %, daljinska toplota z okoli 6 %, utekočinjeni naftni plin z 2 % ter sončna energija z 1 %.
Med porabljenimi energenti v storitvenih dejavnostih prevladovala električna energija
Količina energije, namenjene končni rabi v storitvenih dejavnostih (področja dejavnosti G–S po SKD 2008), je lani znašala okoli 16.000 TJ ali za 2 % več kot leto prej.
Največji delež je bil porabljen v področju dejavnosti trgovina (26 %). Sledili so gostinstvo (15 %), zdravstvo in socialno varstvo (13 %), izobraževanje (11 %), promet in skladiščenje (9 %), informacijske in komunikacijske dejavnosti (6 %), dejavnost javne uprave in obvezne socialne varnosti (prav tako 6 %) ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (5 %). Preostale dejavnosti (kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter druge dejavnosti) so imele manjše deleže. Njihov skupni delež je obsegal nekaj manj kot desetino (9 %) celotne porabe energije v storitvenem sektorju.
V strukturi porabe energentov je prevladovala električna energija (61 %). Sledili so zemeljski plin (12 %), daljinska toplota (10 %), ekstra lahko kurilno olje (6 %), lesna goriva (5 %) in drugi energenti (6 %).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Domača proizvodnja energije je lani znašala skoraj 141.000 teradžulov (TJ) ali približno toliko kot leto prej. Okoli 45 % je predstavljala jedrska energija, nekaj več kot 37 % je je bilo pridobljene iz obnovljivih virov energije (skupaj s hidroenergijo), 17 % pa iz premoga. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila več kot polovico (55 %) svojih potreb po energiji, preostalo količino pa uvozila. V primerjavi z letom prej se je energetska odvisnost zmanjšala za 3 odstotne točke.
V oskrbi z energijo prevladovali naftni proizvodi
Za oskrbo z energijo je bilo, upoštevajoč tudi njen uvoz in izvoz, na voljo nekaj več kot 267.000 TJ. V strukturi oskrbe z energijo so prevladovali naftni proizvodi s 34-odstotnim deležem, sledili so jedrska energija (23 %), energija iz obnovljivih virov skupaj s hidroenergijo (20 %), premog (12 %) in zemeljski plin (11 %).
Največ energije ponovno za promet
Količina energije, namenjene končni rabi, je znašala nekaj več kot 196.000 TJ ali za 3 % več kot v letu 2023. Največji delež (42 %) je obsegala poraba v prometu. Na drugem mestu je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (24 %), sledili so gospodinjstva (22 %), storitvene dejavnosti (9 %) in drugi porabniki (3 %).
V strukturi končne rabe so prevladovali naftni proizvodi (47 %), sledili so električna energija (23 %), obnovljivi viri energije (14 %), zemeljski plin (12 %), toplota (3 %) in trdna goriva (1 %).
Največ energije v gospodinjstvih znova za ogrevanje prostorov
Končni rabi energije v gospodinjstvih je bilo namenjenih okoli 43.000 TJ ali na letni ravni za 1 % manj. Največji delež je bil porabljen za ogrevanje prostorov (60 %), sledili so razsvetljava in električne naprave (19 %), ogrevanje sanitarne vode (16 %), kuhanje (4 %) ter hlajenje prostorov (1 %).
V strukturi porabe energentov v gospodinjstvih so prevladovali električna energija s 35 % in lesna goriva s 33 %, sledili so ekstra lahko kurilno olje z okoli 8 %, zemeljski plin s približno 7 %, toplota iz okolice (ki se izkorišča s toplotnimi črpalkami) prav tako s 7 %, daljinska toplota z okoli 6 %, utekočinjeni naftni plin z 2 % ter sončna energija z 1 %.
Med porabljenimi energenti v storitvenih dejavnostih prevladovala električna energija
Količina energije, namenjene končni rabi v storitvenih dejavnostih (področja dejavnosti G–S po SKD 2008), je lani znašala okoli 16.000 TJ ali za 2 % več kot leto prej.
Največji delež je bil porabljen v področju dejavnosti trgovina (26 %). Sledili so gostinstvo (15 %), zdravstvo in socialno varstvo (13 %), izobraževanje (11 %), promet in skladiščenje (9 %), informacijske in komunikacijske dejavnosti (6 %), dejavnost javne uprave in obvezne socialne varnosti (prav tako 6 %) ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (5 %). Preostale dejavnosti (kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter druge dejavnosti) so imele manjše deleže. Njihov skupni delež je obsegal nekaj manj kot desetino (9 %) celotne porabe energije v storitvenem sektorju.
V strukturi porabe energentov je prevladovala električna energija (61 %). Sledili so zemeljski plin (12 %), daljinska toplota (10 %), ekstra lahko kurilno olje (6 %), lesna goriva (5 %) in drugi energenti (6 %).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
V prehodnem obdobju po začetku veljavnosti SKD 2025 statistične podatke še zbiramo in objavljamo po SKD 2008. Prehodna obdobja bodo po posameznih raziskovanjih različno dolga.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)