Površine poljščin, 2025
Površina njiv se od lani ni bistveno spremenila
Letos je bilo posejanih okoli 173.600 hektarjev njiv ali približno toliko kot lani. Na njih še vedno prevladujejo žita za zrnje (57 %) in kulture za pridelavo zelene krme (30 %).
Površina, posejana z žiti, nekoliko večja
Po začasnih podatkih so letos z žiti za zrnje posejali približno enako veliko površino (oz. za 1 % večjo) kot v prejšnjem letu, skupno je obsegala okoli 99.300 hektarjev. Povečala se je pri skoraj vseh žitih, tako krušnih kot krmnih.
Pšenico so pridelovali na 27.664 hektarjih, kar je toliko kot lani, za skoraj petino (19 %) pa se je povečala površina, posejana s piro – ta je pokrivala skoraj 400 hektarjev. Za desetino se je povečala tudi površina, posejana z ržjo in soržico, letos so ju pridelovali na skupno skoraj 1.180 hektarjih.
Nekoliko manjšo površino kot lani smo zaznali pri ajdi in prosu za zrnje. Prva je v obliki glavnega posevka cvetela na 431 hektarjih, drugo pa na 154 hektarjih. Večina ajde se v Sloveniji seje kot naknadni posevek, zato pričakujemo, da se bo njena površina do konca leta, ko v statistikah upoštevamo tudi te posevke, precej povečala.
Krmna žita so pridelovali na okoli 69.700 hektarjih. Več kot 60 % je obsegala koruza za zrnje, ki je bila letos posejana na 3 % večji površini kot lani, na približno 43.000 hektarjih. Posevka ječmena je bilo nekoliko manj kot lani (za 2 %), rasel je na okoli 20.400 hektarjih. Povečanje površine smo zaznali pri tritikali (za 7 %) in ovsu (za 3 %); prvo so posejali na okoli 5.200, drugega pa na skoraj 790 hektarjih.
Ponovno manj korenovk in gomoljnic
Tako kot lani se je površina, namenjena korenovkam in gomoljnicam, zmanjšala, in sicer za 5 %, na skupno okoli 2.900 hektarjev njiv. Površina s krompirjem se je nekoliko zmanjšala za 1 %, na 2.831 hektarjev. Za 9 % manj pa je bilo posejanih krmnih korenovk (krmne pese, kolerabe in korenja), skupno na okoli 48 hektarjih. Najbolj je upadel posevek sladkorne pese – rasla je na 38 hektarjih, kar je le okoli četrtina (26 %) površine, posejane s sladkorno peso v lanskem letu.
Oljnic nekoliko več
Površine, posejane z oljnicami, so se skupno povečale za približno 2 %, na približno 11.400 hektarjev. Med posameznimi oljnicami pa smo zaznali večje razlike. Najbolj se je povečala površina, posejana s sojo (za 14 %), na skupno 4.760 hektarjev. Nekoliko se je povečala tudi površina z bučami za olje (za 2 %) na skupno 3.842 hektarjev in površina drugih oljnic (gorčica, mak, sezam, lan za olje) za 18 % na skupno skoraj 40 hektarjev. Preostale oljnice so bile posejane na manjši površini: pri oljni ogrščici je ta upadla za 16 %, na 2.146 hektarjev, pri sončnicah za 7 %, na 528 hektarjev, in pri konoplji za olje za skoraj četrtino (24 %), na 86 hektarjev.
Površina njiv, namenjena zeleni krmi, nekoliko manjša
Pridelavi krme za živino je bila letos namenjena za okoli 2 % manjša površina ali skupno 52.609 hektarjev. Koruze za silažo so posejali približno toliko kot lani, na 27.365 hektarjih. Dosti manj je bilo posejanih detelj in lucerne. Površina z deteljami se je zmanjšala za 21 %, na 1.349 hektarjev, z lucerno pa za 16 %, na 2.052 hektarjev. Manjša je bila tudi površina, posejana s travami in travnodeteljnimi mešanicami. Trave v čisti setvi ali mešanicah trav so pridelovali na okoli 9.400 hektarjih (za 3 % manj), travnodeteljne mešanice pa na 6.160 hektarjih (za 7 % manj). Več kot lani je bilo posejanih deteljnotravnih mešanic (za 4 %), skupno so pokrivale približno 5.800 hektarjev.
Hmelj rastel na nekoliko manjši površini kot lani
Površina za pridelavo hmelja je obsegala 1.609 hektarjev, kar je za 3 % manj kot lani. Največ površin s hmeljišči je v savinjski statistični regiji (74 %), sledita koroška (15 %) in podravska (11 %).
Precej manj njiv v prahi
Njiv, ki v tem letu načrtno niso bile namenjene za pridelavo oz. so bile posejane s kulturami za zeleni podor, pridelek pa ni bil pospravljen, je bilo za približno 1.030 hektarjev ali 27 % manj kot lani. Praha je del kolobarja in je tista njivska površina, ki se za izboljšanje kakovosti zemlje nekaj časa, najmanj eno leto, ne uporablja za pridelavo kmetijskih rastlin. Vanjo pa ne štejemo njiv, ki niso bile obdelane zaradi nekmetijskih, tj. gospodarskih, socialnih ali drugih razlogov.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Po začasnih podatkih so letos z žiti za zrnje posejali približno enako veliko površino (oz. za 1 % večjo) kot v prejšnjem letu, skupno je obsegala okoli 99.300 hektarjev. Povečala se je pri skoraj vseh žitih, tako krušnih kot krmnih.
Pšenico so pridelovali na 27.664 hektarjih, kar je toliko kot lani, za skoraj petino (19 %) pa se je povečala površina, posejana s piro – ta je pokrivala skoraj 400 hektarjev. Za desetino se je povečala tudi površina, posejana z ržjo in soržico, letos so ju pridelovali na skupno skoraj 1.180 hektarjih.
Nekoliko manjšo površino kot lani smo zaznali pri ajdi in prosu za zrnje. Prva je v obliki glavnega posevka cvetela na 431 hektarjih, drugo pa na 154 hektarjih. Večina ajde se v Sloveniji seje kot naknadni posevek, zato pričakujemo, da se bo njena površina do konca leta, ko v statistikah upoštevamo tudi te posevke, precej povečala.
Krmna žita so pridelovali na okoli 69.700 hektarjih. Več kot 60 % je obsegala koruza za zrnje, ki je bila letos posejana na 3 % večji površini kot lani, na približno 43.000 hektarjih. Posevka ječmena je bilo nekoliko manj kot lani (za 2 %), rasel je na okoli 20.400 hektarjih. Povečanje površine smo zaznali pri tritikali (za 7 %) in ovsu (za 3 %); prvo so posejali na okoli 5.200, drugega pa na skoraj 790 hektarjih.
Ponovno manj korenovk in gomoljnic
Tako kot lani se je površina, namenjena korenovkam in gomoljnicam, zmanjšala, in sicer za 5 %, na skupno okoli 2.900 hektarjev njiv. Površina s krompirjem se je nekoliko zmanjšala za 1 %, na 2.831 hektarjev. Za 9 % manj pa je bilo posejanih krmnih korenovk (krmne pese, kolerabe in korenja), skupno na okoli 48 hektarjih. Najbolj je upadel posevek sladkorne pese – rasla je na 38 hektarjih, kar je le okoli četrtina (26 %) površine, posejane s sladkorno peso v lanskem letu.
Oljnic nekoliko več
Površine, posejane z oljnicami, so se skupno povečale za približno 2 %, na približno 11.400 hektarjev. Med posameznimi oljnicami pa smo zaznali večje razlike. Najbolj se je povečala površina, posejana s sojo (za 14 %), na skupno 4.760 hektarjev. Nekoliko se je povečala tudi površina z bučami za olje (za 2 %) na skupno 3.842 hektarjev in površina drugih oljnic (gorčica, mak, sezam, lan za olje) za 18 % na skupno skoraj 40 hektarjev. Preostale oljnice so bile posejane na manjši površini: pri oljni ogrščici je ta upadla za 16 %, na 2.146 hektarjev, pri sončnicah za 7 %, na 528 hektarjev, in pri konoplji za olje za skoraj četrtino (24 %), na 86 hektarjev.
Površina njiv, namenjena zeleni krmi, nekoliko manjša
Pridelavi krme za živino je bila letos namenjena za okoli 2 % manjša površina ali skupno 52.609 hektarjev. Koruze za silažo so posejali približno toliko kot lani, na 27.365 hektarjih. Dosti manj je bilo posejanih detelj in lucerne. Površina z deteljami se je zmanjšala za 21 %, na 1.349 hektarjev, z lucerno pa za 16 %, na 2.052 hektarjev. Manjša je bila tudi površina, posejana s travami in travnodeteljnimi mešanicami. Trave v čisti setvi ali mešanicah trav so pridelovali na okoli 9.400 hektarjih (za 3 % manj), travnodeteljne mešanice pa na 6.160 hektarjih (za 7 % manj). Več kot lani je bilo posejanih deteljnotravnih mešanic (za 4 %), skupno so pokrivale približno 5.800 hektarjev.
Hmelj rastel na nekoliko manjši površini kot lani
Površina za pridelavo hmelja je obsegala 1.609 hektarjev, kar je za 3 % manj kot lani. Največ površin s hmeljišči je v savinjski statistični regiji (74 %), sledita koroška (15 %) in podravska (11 %).
Precej manj njiv v prahi
Njiv, ki v tem letu načrtno niso bile namenjene za pridelavo oz. so bile posejane s kulturami za zeleni podor, pridelek pa ni bil pospravljen, je bilo za približno 1.030 hektarjev ali 27 % manj kot lani. Praha je del kolobarja in je tista njivska površina, ki se za izboljšanje kakovosti zemlje nekaj časa, najmanj eno leto, ne uporablja za pridelavo kmetijskih rastlin. Vanjo pa ne štejemo njiv, ki niso bile obdelane zaradi nekmetijskih, tj. gospodarskih, socialnih ali drugih razlogov.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Pomembnejše oljnice, Slovenija
Površina pomembnejših posevkov na njivah, Slovenija
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatki za tekoče leto so začasni. Končni podatki za leto 2025 bodo objavljeni 27. 3. 2026.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)
