Pridelek zgodnjih posevkov in zgodnjega sadja ter pričakovani pridelek pomembnejših poznih pridelkov, 2025

Dobra letina pri žitih, povprečna pri oljni ogrščici, slaba pri zgodnjem sadju

Količine pridelka vseh vrst strnih žit so bile dobre, zgodnje sadne vrste (češnje, višnje in marelice) pa so obrodile zelo slabo. Po podatkih o pričakovanih pridelkih po stanju na dan 31. julija 2025 se napoveduje slabša letina koruze in poznega krompirja.

  • 29. 9. 2025 ob 10:30
  • |
  • začasni podatki
Večina strnih žit obrodila zelo dobro, oljna ogrščica povprečno

Pšenico smo pridelovali na približno enaki površini kot lani in poželi za 12 % več zrnja. Skupni pridelek je tehtal 170.347 ton. Povprečni pridelek 6,2 tone na hektar je bil za 12 % večji od lanskega in za 16 % nad povprečjem zadnjih desetih let.

Pri ječmenu smo zaznali najboljši hektarski pridelek v zadnjih desetih letih, v povprečju 5,6 tone na hektar. Na nekoliko manjši površini kot lani (za 2 %) smo ga pridelali okoli 115.300 ton oz. za 14 % več.

Tritikalo smo posejali na skoraj 5.200 hektarjih in poželi 27.560 ton zrnja. Povprečni pridelek 5,3 tone na hektar je bil za 13 % večji kot lani in za 14 % večji v primerjavi z desetletnim povprečjem.

Oljno ogrščico smo pridelovali na 16 % manjši površini. V primerjavi z lanskim, za to poljščino bolj ugodnim letom, je bil povprečni hektarski pridelek precej slabši (za 19 %). Kljub temu je letina po ocenah povprečna, saj je znašal 2,6 tone na hektar, kar je enako povprečju zadnjih desetih let. Z 2.146 hektarjev smo je poželi približno 5.600 ton, oz. 32 % manj kot lani.

Pridelek pšenice in pire ter ječmena, Slovenija

Pričakujemo slabšo letino koruze in poznega krompirja

Po podatkih o pričakovanih pridelkih po stanju na dan 31. julija 2025 naj bi pridelali 24,1 tone poznega krompirja na hektar. To je za 9 % manj kot lani in za 7 % manj v primerjavi s povprečnim pridelkom v zadnjem desetletju.

Pridelavi koruze za zrnje je bila to leto namenjena za 3 % večja površina kot lani, z nje pa naj bi skupno pridobili 340.587 ton oz. za 12 % manj pridelka. S hektarja naj bi poželi 7,9 tone koruznega zrnja, kar je za 14 % manj kot lani in za 11 % pod povprečjem zadnjih desetih let. Vremenske razmere so podobno vplivale tudi na silažno koruzo. S hektarja njiv naj bi je tako pridelali 39,6 tone, kar je za 14 % manj kot lani, skupno okoli 1.084.300 ton.

Napovedana slabša letina soje in sončnic


Tudi za nekatere oljnice so bile razmere v tem letu manj ugodne. Soje naj bi na 14 % večji površini kot lani pridelali za 4 % več, obrodila pa naj bi za 9 % slabše. Če bodo vremenske razmere do spravila normalne, naj bi s 4.760 hektarjev poželi 12.162 ton sojinega zrnja, v povprečju 2,6 tone na hektar.

Sončnice naj bi v povprečju obrodile nekoliko boljše kot lani (za 3 %), vendar še vedno 6 % slabše v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let. Skupni pridelek naj bi tehtal 1.138 ton oz. 2,2 tone na hektar.

Pridelki zgodnjih sadnih vrst v intenzivnih in ekstenzivnih sadovnjakih majhni

V intenzivnih sadovnjakih so češnje obrodile bolje kot lani, povprečni pridelek 4,3 tone na hektar je za 23 % večji, a še vedno za 18 % manjši od povprečja zadnjih desetih let. Tudi pri višnjah je letina zelo slaba. Povprečni pridelek 2,6 tone na hektar je bil za več kot polovico manjši od povprečja zadnjih desetih let.

Povprečni pridelek marelic je bil po drugi strani s 4,0 tone na hektar precej boljši od lanskega, zelo slabega pridelka (3,2 tone na hektar), a še vedno precej pod povprečjem zadnjih desetih let (6,4 tone na hektar). Skupno smo tako v intenzivnih nasadih nabrali okoli 380 ton tega sadeža.

Pridelek marelic in češenj v intenzivnih sadovnjakih, Slovenija

Površina, namenjena gojenju jagod, se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšala za 2 %. Povprečni pridelek tega sadja je znašal 15,5 tone na hektar, kar je podobno kot lani, a za 5 % manj od povprečja zadnjih desetih let.

V ekstenzivnih nasadih je bilo podobno. Z enega drevesa češenj smo nabrali okoli 11 kilogramov tega sadja. To je za nekaj več kot tretjino manj od povprečja zadnjih desetih let. Povprečni pridelek marelic je znašal 8 kilogramov na drevo, kar je 19 % manj v primerjavi z lani in za 31 % pod povprečjem zadnjih desetih let. Skupno smo nabrali 127 ton tega sadeža.

Tudi letini breskev in nektarin v intenzivnih sadovnjakih naj bi bili slabši kot leto prej. Pričakujemo povprečni pridelek 9,9 tone na hektar, kar je 11 % manj v primerjavi z desetletnim povprečjem.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.




Pridelek zgodnjih poljščin, Slovenija
20252025
2024
tstopnja rasti (%)
Pšenica in pira – skupaj171.40011,7
  pšenica170.34711,7
  pira1.05317,2
Rž in soržica5.27419,5
Ječmen115.28814,5
Oves2.6508,9
Tritikala27.56020,3
Krmni grah71824,2
Oljna ogrščica 5.599-32,2
Pridelek zgodnjega sadja v intenzivnih sadovnjakih, Slovenija
20252025
2024
tstopnja rasti (%)
Marelice38330,8
Češnje in višnje – skupaj97521,9
  češnje95523,0
  višnje21-13,5
Jagode1.649-2,0
Pridelek zgodnjega sadja v ekstenzivnih sadovnjakih, Slovenija
20252025
2024
tstopnja rasti (%)
Marelice127-18,7
Češnje in višnje – skupaj931-29,6
  češnje874-29,2
  višnje58-35,1
Pričakovani pridelek pomembnejših poznih poljščin, Slovenija
20252025
2024
tstopnja rasti (%)
Koruza za zrnje340.587-11,5
Koruza za silažo1.084.340-12,7
Sirek za zrnje125-54,8
Krompir (pozni)62.704-10,5
Sončnice1.138-4,9
Soja za zrnje12.1624,5
Pričakovani pridelek pomembnejših poznih sadnih vrst, Slovenija
20252025
2024
tstopnja rasti (%)
Breskve in nektarine2.008-16,0
Ameriške borovnice43111,5
Maline189-13,1
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatki za tekoče leto so začasni. Končni podatki za leto 2025 bodo objavljeni 27. 3. 2026. 

Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.