Evropski teden mobilnosti
Od 16. do 22. septembra bo potekal Evropski teden mobilnosti
Tema letošnjega Evropskega tedna mobilnosti je Mobilnost za vse, ki poudarja, da imamo vsi pravico do trajnostnih prevozov. Leta 2024 je javni potniški prevoz vsak dan uporabljalo 6 % prebivalcev, starih 16 let ali več, 62 % pa se jih lani niti enkrat ni peljalo z avtobusom ali vlakom.
Evropski teden mobilnosti: Mobilnost za vse
Evropski teden mobilnosti bo potekal od 16. do 22. septembra in se bo tradicionalno sklenil z dnevom brez avtomobila. Mobilnost za vse poudarja, da imamo vsi pravico do trajnostnih prevozov (javni prevoz, kolesarjenje, hoja) – ne glede na finančne zmožnosti, lokacijo, spol, starost ali telesne sposobnosti. Pojav, ko posameznik ali gospodinjstvo nima ustreznega prevoza do zanj ključnih storitev in dejavnosti ali si ga težko privošči, imenujemo prevozna revščina.
Evropska komisija prevozno revščino opredeljuje skozi tri vidike: razpoložljivost ter prostorska in cenovna dostopnost.
V 25 letih 44 % več avtomobilov
V Sloveniji se je število osebnih avtomobilov v zadnjih 25 letih povečalo za 44 %. Konec leta 2024 jih je bilo registriranih skoraj 1,3 milijona, njihova povprečna starost je bila 11,3 leta. Na začetku januarja 2025 smo imeli 1,8 milijona polnoletnih prebivalcev. Če bi vsi imeli vozniško dovoljenje, bi en avtomobil v povprečju lahko vozilo 1,4 prebivalca.
Kazalnik stopnja motorizacije, ki pove, koliko avtomobilov je v državi registriranih na 1.000 prebivalcev, je v Sloveniji lani znašal 587 avtomobilov. Najvišje stopnje motorizacije so bile v Italiji, Luksemburgu in na Finskem (701, 670 in 666 avtomobilov), najnižje pa v Latviji, Romuniji in na Madžarskem (424, 444 in 447).
Delež izdatkov za prevoz najvišji v Sloveniji in najmanjši na Češkem
Slovenija je imela med državami članicami EU največji delež izdatkov gospodinjstev za prevoz v okviru končne potrošnje. Leta 2023 so ti izdatki za prevoz v končni potrošnji predstavljali 16,4 %. Sledila je Litva s 15,6-odstotnim deležem.
V Sloveniji je bila večina izdatkov za prevoz namenjena nakupu osebnih avtomobilov in njihovemu vzdrževanju (popravila, gorivo). Med državami članicami EU so imela slovenska gospodinjstva najmanjši delež izdatkov, povezanih s prevoznimi storitvami.
Z osebnim avtomobilom je hitreje
Kot najpogostejši razlog za neuporabo oz. neredno uporabo javnega prevoza je četrtina prebivalcev navedla, da vožnja z njim vzame preveč časa, 15 % prebivalcev pa, da ta v njihovem kraju ni na voljo. Skoraj polovica prebivalcev (49 %) je za neuporabo javnega prevoza navedla druge razloge, najpogostejši pa je bil, da so za pot raje uporabili avtomobil. Cena vozovnic ni vplivala na uporabo javnega prevoza.
Razlog, da javni prevoz ni na voljo, je bil pogostejši za prebivalce podeželskih območij (20 %), manj pomemben pa v mestih (2 %).
Evropski teden mobilnosti bo potekal od 16. do 22. septembra in se bo tradicionalno sklenil z dnevom brez avtomobila. Mobilnost za vse poudarja, da imamo vsi pravico do trajnostnih prevozov (javni prevoz, kolesarjenje, hoja) – ne glede na finančne zmožnosti, lokacijo, spol, starost ali telesne sposobnosti. Pojav, ko posameznik ali gospodinjstvo nima ustreznega prevoza do zanj ključnih storitev in dejavnosti ali si ga težko privošči, imenujemo prevozna revščina.
Evropska komisija prevozno revščino opredeljuje skozi tri vidike: razpoložljivost ter prostorska in cenovna dostopnost.
V 25 letih 44 % več avtomobilov
V Sloveniji se je število osebnih avtomobilov v zadnjih 25 letih povečalo za 44 %. Konec leta 2024 jih je bilo registriranih skoraj 1,3 milijona, njihova povprečna starost je bila 11,3 leta. Na začetku januarja 2025 smo imeli 1,8 milijona polnoletnih prebivalcev. Če bi vsi imeli vozniško dovoljenje, bi en avtomobil v povprečju lahko vozilo 1,4 prebivalca.
Kazalnik stopnja motorizacije, ki pove, koliko avtomobilov je v državi registriranih na 1.000 prebivalcev, je v Sloveniji lani znašal 587 avtomobilov. Najvišje stopnje motorizacije so bile v Italiji, Luksemburgu in na Finskem (701, 670 in 666 avtomobilov), najnižje pa v Latviji, Romuniji in na Madžarskem (424, 444 in 447).
Delež izdatkov za prevoz najvišji v Sloveniji in najmanjši na Češkem
Slovenija je imela med državami članicami EU največji delež izdatkov gospodinjstev za prevoz v okviru končne potrošnje. Leta 2023 so ti izdatki za prevoz v končni potrošnji predstavljali 16,4 %. Sledila je Litva s 15,6-odstotnim deležem.
V Sloveniji je bila večina izdatkov za prevoz namenjena nakupu osebnih avtomobilov in njihovemu vzdrževanju (popravila, gorivo). Med državami članicami EU so imela slovenska gospodinjstva najmanjši delež izdatkov, povezanih s prevoznimi storitvami.
Šest od desetih prebivalcev Slovenije se lani nikoli ni peljalo z avtobusom ali vlakom
Leta 2024 je avtobus ali vlak vsak dan uporabljalo 6 % prebivalcev, starih 16 let ali več, 7 % je bilo tedenskih uporabnikov, nikoli pa se z javnim prevozom ni peljalo 62 % prebivalcev.
Največ uporabnikov javnega prevoza je bilo lani med dijaki in študenti: vsak dan jih je javni prevoz namreč uporabljalo 38 %. Največji delež tistih, ki javnega prevoza niso uporabljali, pa je bil med samozaposlenimi – 80 % jih javnega prevoza ni uporabljalo niti enkrat v vsem letu.
Leta 2024 je avtobus ali vlak vsak dan uporabljalo 6 % prebivalcev, starih 16 let ali več, 7 % je bilo tedenskih uporabnikov, nikoli pa se z javnim prevozom ni peljalo 62 % prebivalcev.
Največ uporabnikov javnega prevoza je bilo lani med dijaki in študenti: vsak dan jih je javni prevoz namreč uporabljalo 38 %. Največji delež tistih, ki javnega prevoza niso uporabljali, pa je bil med samozaposlenimi – 80 % jih javnega prevoza ni uporabljalo niti enkrat v vsem letu.
Z osebnim avtomobilom je hitreje
Kot najpogostejši razlog za neuporabo oz. neredno uporabo javnega prevoza je četrtina prebivalcev navedla, da vožnja z njim vzame preveč časa, 15 % prebivalcev pa, da ta v njihovem kraju ni na voljo. Skoraj polovica prebivalcev (49 %) je za neuporabo javnega prevoza navedla druge razloge, najpogostejši pa je bil, da so za pot raje uporabili avtomobil. Cena vozovnic ni vplivala na uporabo javnega prevoza.
Razlog, da javni prevoz ni na voljo, je bil pogostejši za prebivalce podeželskih območij (20 %), manj pomemben pa v mestih (2 %).
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatki o uporabi javnega potniškega prevoza so bili zbrani z raziskovanjem Življenjski pogoji (EU-SILC, priložnostni modul: Dostopnost do storitev).
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
