Aktivno in neaktivno prebivalstvo, 2. četrtletje 2025

Stopnja brezposelnosti najnižja do zdaj

V 2. četrtletju letošnjega leta je stopnja brezposelnosti upadla na najnižjo raven, odkar merimo in četrtletno objavljamo ta kazalnik (od 2. četrtletja 1997). Znašala je 3,2 %, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot pred enim letom in za 0,8 odstotne točke manj kot v letošnjem 1. četrtletju.

Število brezposelnih se je v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem zmanjšalo za 7,1 %, na 33.000. Med njimi je bilo, tako kot že v nekaj četrtletjih v zadnjih letih, ponovno več moških kot žensk.



Manj zaposlenih v delovnem razmerju za določen čas in več samozaposlenih kot pred enim letom

Med prebivalci Slovenije je bilo 991.000 delovno aktivnih, za približno 4.000 ali za 0,4 % manj kot v prvem četrtletju in za približno 6.000 ali za 0,6 % manj kot pred enim letom. Med delovno aktivnimi je bilo 54 % moških.

V primerjavi z lanskim 2. četrtletjem se je število zaposlenih v delovnem razmerju za nedoločen čas povečalo za nekaj manj kot odstotek (na 766.000), medtem ko je bilo tistih v delovnem razmerju za določen čas za približno 12 % (ali 6.000) manj.

Število samozaposlenih se je prav tako malenkost zvišalo, za 0,7 %. Bilo jih je 130.000 in so predstavljali približno 13 % delovno aktivnih prebivalcev. Študentsko delo je opravljalo enako število oseb kot lani v istem četrtletju, 25.000.

Na skupni upad števila delovno aktivnih je tako vplivalo predvsem manj zaposlenih za določen čas, manj zaposlenih v drugih oblikah dela in manj t. i. pomagajočih družinskih članov.

Število delovno aktivnih tujih državljanov narašča

Kljub zmanjšanju števila delovno aktivnih pa tako po podatkih iz statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva kot tudi po anketnih podatkih narašča število delovno aktivnih s tujim državljanstvom. V drugem četrtletju letos so predstavljali 12 % delovno aktivnih. Med temi prebivalci jih je največ imelo državljanstvo Bosne in Hercegovine (približno polovica), sledili so jim državljani Kosova (približno 16 % tujih državljanov).

Neaktivnih več kot pred enim letom

Dve tretjini neaktivnih, starih 15–89 let, so predstavljali upokojenci. Sledili so dijaki in študenti s približno petinskim deležem ter z okoli 5-odstotnim deležem prebivalci, ki so se opredelili kot brezposelni, vendar dela niso aktivno iskali ali niso bili na voljo, če bi delo našli.

Neaktivnih prebivalcev je bilo za 2,5 % več kot v lanskem 2. četrtletju. Povečalo se je število upokojencev (za 2,5 %), dijakov in študentov (za 3,8 %) ter tudi samoopredeljenih brezposelnih (za 18,3 %, na 41.000). Za 6.000 (na približno 22.000) pa se je zmanjšalo število neaktivnih, ki so bili nezmožni za delo zaradi različnih dolgotrajnih zdravstvenih težav.

Tabele z najnovejšimi podatki o prebivalcih glede na aktivnost in mere aktivnosti so na voljo v podatkovni bazi SiStat.