Bruto domači proizvod, 2. četrtletje 2025

Pozitiven vpliv zasebnega trošenja 

Zasebno trošenje je pozitivno vplivalo na gospodarsko aktivnost v Sloveniji. V drugem četrtletju se je povečalo za 3,6 %, kar je opazno več od rasti v predhodnih četrtletjih. Izdatki za nakupe na domačem trgu so se zvišali v vseh skupinah proizvodov, najbolj izrazito za storitve (4,5-odstotna rast, vpliv na rast BDP je znašal 1,0 odstotne točke). Izdatki za nakupe trajnih proizvodov so se zvišali za 3,3 %, za poltrajne proizvode za 3,7 % in za netrajne proizvode za 1,6 %.
 
Izdatki države za končno potrošnjo so se zmanjšali za 0,5 %, predvsem zaradi zmanjšanja izdatkov za kolektivno potrošnjo (ti so bili manjši za 3,9 %). Po drugi strani so se izdatki države za individualne storitve povečali za 1,8 %.

Skupno se je končno trošenje povečalo za 2,4 %.

Bruto investicije večje zaradi povečanja zalog 

Bruto investicije so se povečale za 7,5 %, kar je zlasti posledica povečanja zalog (prispevek k rasti BDP 1,7 odstotne točke).

Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale, vendar je bil upad (0,2-odstoten) manj izrazit kot v predhodnih četrtletjih. Investicije v zgradbe in objekte so se zvišale za 0,5 %, kar je prvo zvišanje po štirih četrtletjih upada. K rasti so pozitivno prispevale investicije v nestanovanjske zgradbe in objekte (4,9-odstotna rast, prispevek k rasti obsega BDP 0,3 odstotne točke), medtem ko se investicije v stanovanja še naprej zmanjšujejo (v drugem četrtletju za 10,2 % z negativnim vplivom na rast BDP v višini 0,3 odstotne točke). Nižje kot pred enim letom so bile tudi investicije v opremo in stroje, skupaj za 1,3 %. Investicije v transportno opremo so se zmanjšale za 6,7 %, v drugo opremo in stroje pa – po petih četrtletjih zmanjševanja – povečale za 0,6 %. 

Upad izvoza, rast pri uvozu

Izvoz se je v drugem četrtletju zmanjšal za 0,8 %, od tega je bil izvoz blaga nižji za 1,4 %, izvoz storitev pa višji za 1,6 %.

Uvoz se povečal za 2,7 %, od tega uvoz blaga za 2,9 % in uvoz storitev za 1,8 %. 

Rast dodane vrednosti

Dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je v drugem četrtletju 2025 povečala za 0,6 %. Večina dejavnosti je pozitivno prispevala k rasti skupne dodane vrednosti, najbolj skupina dejavnosti uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva (2,2-odstotna rast, prispevek k rasti obsega BDP 0,3 odstotne točke), dejavnost gradbeništva (po 6,7-odstotnem padcu v 1. četrtletju letos se je dodana vrednost v 2. četrtletju zvišala za 3,9 %, kar je k rasti BDP prispevalo 0,2 odstotne točke) ter v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih raznovrstnih dejavnostih (2,7-odstotna rast, prispevek k rasti obsega BDP 0,2 odstotne točke). 

V predelovalnih dejavnostih se je dodana vrednost ponovno znižala (1,9 % z vplivom na rast BDP v višini −0,4 odstotne točke). Dodana vrednost se je zmanjšala tudi v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (1,2 %, vpliv na rast BDP −0,1 odstotne točke). V vseh drugih skupinah dejavnostih se je dodana vrednost zvišala, tudi v tistih, ki so v prvem četrtletju zabeležile padec dodane vrednosti (tj. v skupini dejavnosti trgovine, transporta in gostinstva ter v drugih storitvenih dejavnostih).

Zaposlenost se še naprej zmanjšuje

Skupna zaposlenost je znašala 1.097 tisoč oseb in je bila od tiste v drugem četrtletju 2024 nižja za 4,4 tisoč oseb ali za 0,4 %. To je tretje zaporedno četrtletno znižanje zaposlenosti. V številu je bilo zmanjšanje največje v predelovalnih dejavnostih (4,1 tisoč oziroma 1,9 %, to je sedmo zaporedno znižanje zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih) ter v gradbeništvu (2,3 tisoč oseb ali 2,6 %; v tej dejavnosti se zaposlenost zmanjšuje od druge polovice 2024 dalje). Najbolj se je zaposlenost zvišala v skupini dejavnosti uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva (4,6 tisoč oseb ali 2,1 %). 

Po institucionalnih sektorjih se je zaposlenost znižala v nefinančnih družbah (za 8,3 tisoč oseb oziroma 1,4 %) in finančnih družbah (za 0,1 tisoč oseb oziroma 0,3 %), zvišala pa v sektorju država (za 2,8 tisoč oseb ali 1,5 %) ter v sektorju gospodinjstva z NPISG (za 1,1 tisoč ali 0,4 %).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.