Mednarodni dan mladih
12. avgust, mednarodni dan mladih
V začetku letošnjega leta so mladi (15–29 let) predstavljali 15 % prebivalstva Slovenije. Skoraj polovica prebivalcev, starih 20–24 let, je bila lani vključena v terciarno izobraževanje. V letu 2024 so mladi v Sloveniji zadovoljstvo z življenjem ocenili z oceno 8,1 (na lestvici 0–10).
Združeni narodi so leta 1999 razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih. V današnjem hitro spreminjajočem se svetu mladi prevzemajo vlogo ključnih deležnikov, ki za doseganje sprememb znajo izkoriščati moč tehnologije in strateških partnerstev ter tako reševati pereče mednarodne izzive. To je tudi tema letošnjega mednarodnega dneva mladih – Mladi spodbujajo večstransko sodelovanje s tehnologijo in partnerstvi.
Mladih čedalje manj
Na začetku leta 2025 je bilo v Sloveniji 323.430 prebivalcev starih 15–29 let. Njihov delež je znašal 15,2 % populacije ali za 7,3 odstotne točke manj kot leta 1991.
Po statističnih regijah je bil delež mladih na začetku letošnjega leta največji v osrednjeslovenski regiji, 17,5-odstoten, najmanjši pa v pomurski, 12,5-odstoten. Med državami EU je bil lani najvišji delež mladih na Danskem (19,1 %), najnižji pa v Bolgariji (13,4 %). Slovenija spada med države članice EU z nizkim deležem mladih v starostni skupini 15–29 let.
Od doma pri skoraj 29 letih
Leta 2024 so se mladi v Sloveniji odseljevali od doma pri povprečno 28,9 leta (enaka starost kot predlani). V državah EU so se mladi odselili od doma v povprečju pri 26,2 leta. Najbolj zgodaj so selitev od doma izvedli mladi na Finskem (pri povprečno 21,4 leta), sledili sta Danska (21,7 leta) in Švedska (21,9 leta), najpozneje pa mladi na Hrvaškem (pri 31,3 leta), sledili sta Slovaška (30,9 leta) in Grčija (30,7 leta).
V Sloveniji je v letu 2024 skupaj s svojimi starši živelo 79,7 % mladih, starih med 16 in 29 let. To je bilo za 46,9 odstotne točke več kot na Danskem (32,8 %), po drugi strani pa za 10,2 odstotne točke manj kot na Hrvaškem, ki je v EU imela najvišji delež mladih, še bivajočih pri starših (89,9 %). EU-povprečje je znašalo 67,8 %.
V 2021 je 64 % mladih (15–29 let) živelo v eno- ali dvostanovanjskih hišah, 27 % v tri- ali večstanovanjskih stavbah, 4 % v dijaških in študentskih domovih, 5 % pa v drugih oblikah nastanitve, kot so samski domovi, stanovanja v pretežno nestanovanjskih stavbah, posebne skupnosti idr. Od mladih, ki so bivali v običajnih stanovanjih (brez skupinskih in drugih nastanitev), jih je bilo 85 % uporabnikov stanovanja, katerega lastniki so bili večinoma starši. 10 % jih je živelo v najemnih stanovanjih, v polovici primerov skupaj s starši. 4 % mladih pa so imeli status lastnika ali solastnika stanovanja, v katerem so bivali.
V poklicnih srednješolskih programih prevladujejo fantje, v splošnih dekleta
V srednješolsko izobraževanje je bilo na začetku šolskega leta 2024/25 vpisanih 83.839 dijakov. V srednje tehniško in strokovno izobraževanje jih je bilo vključenih 47,1 %, srednje splošno izobraževanje 35,0 %, v srednje poklicno in nižje izobraževanje pa 18,0 %.
Največ dijakov zanimata tehnika in računalništvo, največ dijakinj pa zdravstvo in osebne storitve
Za poklicno in strokovno izobraževanje se odloča precej več fantov kot deklet. Te programe je v šolskem letu 2024/25 obiskovalo skoraj tri četrtine (73 %) dijakov moškega spola; v največjem številu sta jih zanimali področji tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (43 % vseh dijakov) ter informacijske in komunikacijske tehnologije (8 %).
Dekleta so poklicne in strokovne programe izbrala v manjši meri (56 % vseh dijakinj); v največjem številu so se odločila za programe zdravstvo in socialna varnost (12 % vseh dijakinj), transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve (11 %) ter poslovne in upravne vede (prav tako 11 %).
V terciarno izobraževanje vključena skoraj polovica mladih
V študijskem letu 2024/25 je bilo v terciarno izobraževanje vključenih 82.388 študentov. Na ravni EU je bila v letu 2023 Slovenija s 46,8 % prebivalcev v starostni skupini 20–24 let, vključenih v terciarno izobraževanje, na 2. mestu, za Grčijo (51,5 %). Povprečje EU je znašalo 36,6 %. Najmanjši delež je bil v Luksemburgu (9,0 %), sledili sta Malta (25,3 %) in Madžarska (29,2 %).
Terciarno izobraževanje v Sloveniji je v 2024 uspešno zaključilo 17.704 študentov, med njimi je bilo 60,2 % diplomantk. Študij je pri manj kot 25 letih zaključilo 41,6 % diplomantov, povprečna starost diplomanta je bila 27,7 leta. Med diplomantkami je bil delež največji na področju poslovnih in upravnih ved (21,2 %), najmanjši pa na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) (1,7 %). Med diplomanti moškega spola jih je največ diplomiralo na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (30,3 %), najmanj pa na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva (2,2 %).
Mladi med izobraževanjem in trgom dela
Po kazalniku zgodnje opustitve izobraževanja, s katerim prikazujemo delež mladih (18–24 let) s končano največ osnovno šolo, ki niso vpisani v nadaljnje izobraževanje, se Slovenija na ravni držav EU uvršča med države z enim najnižjih deležev: v 2024 je bila na petem mestu (5,0 %), za Hrvaško (2,0 %), Irsko (2,8 %), Grčijo (3,0 %) in Poljsko (4,1 %). Najvišji delež pa so imeli v Romuniji (16,8 %), sledila je Španija (13,0 %).
Med mladimi (15–29 let) v Sloveniji je bilo lani 7,6 % takih, ki niso bili niti delovno aktivni niti niso bili vključeni v formalno ali neformalno izobraževanje (t. i. NEET). Največji delež takih mladih so imeli v Romuniji (19,4 %), sledila je Italija (15,2 %), najnižjega pa na Nizozemskem (4,9 %).
Prvi vstop na trg dela najpogosteje s pogodbo za določen čas
V 2024 je bilo med delovno aktivnimi mladimi (15–29 let) 25.000 takih, ki so se prvič zaposlili na območju Slovenije. 1.500 mladih (6,1 % delovno aktivnih mladih) je prvič vstopilo na trg dela v obliki samozaposlitve. Med 23.500 zaposlenimi jih je 68,4 % imelo prvo pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za določen čas.
Največ delovno aktivnih mladih, ki so se lani prvič zaposlili na območju Slovenije, je bilo v starostni skupini 20–24 let, in sicer približno 11.900 oz. skoraj polovica delovno aktivnih mladih (15–29 let), sledila je skupina 25–29 let s 35,8 %.
Stopnja delovne aktivnosti višja, brezposelnost pa nižja od povprečja EU
Med mladimi (20–29 let) v Sloveniji je bila v 2024 stopnja delovne aktivnosti 68,6-odstotna, kar je bilo nad povprečjem EU (65,9 %). Med moškimi v Sloveniji je bila 72,9-odstotna, med ženskami pa 63,5-odstotna. Med državami članicami EU so najvišjo izmerili na Malti (84,5 %), najnižjo pa v Italiji (49,2 %).
Tudi lanska stopnja brezposelnosti med mladimi (20–29 let) v Sloveniji (6,6 %) je bila nižja od povprečja EU (10,1 %). Najnižja je bila na Češkem (4,6 %), najvišja pa v Grčiji in Španiji (18,4 %).
Med mladimi nižja stopnja tveganja revščine, zadovoljstvo pa večje
Leta 2024 je bila stopnja tveganja revščine med mladimi v Sloveniji (16–29 let) 8,5-odstotna, medtem ko je bila med vsemi prebivalci Slovenije 12,1-odstotna. Materialno in socialno prikrajšanih je bilo 2,5 % mladih.
Med državami članicami EU je bila stopnja tveganja revščine lani najvišja v Luksemburgu (25,5 %) in Bolgariji (24,4 %), najnižja pa poleg Slovenije še na Irskem (9,2 %).
Zadovoljstvo z življenjem je bilo med mladimi (16–29 let) v Sloveniji lani večje od povprečja na ravni EU. V Sloveniji so mladi zadovoljstvo z življenjem ocenili z oceno 8,1 (na lestvici 0–10), medtem ko je povprečna ocena zadovoljstva mladih z življenjem v EU znašala 7,5. Najbolj zadovoljni z življenjem so bili mladi na Hrvaškem (povprečna ocena 8,2), najmanj pa v Bolgariji (7,1).
Ves čas ali večino časa je bilo v Sloveniji v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem v letu 2022 srečnih skoraj tri četrtine (73 %) oseb, starih 16–24 let.
Brez interneta ne gre
V 2024 so mladi (16–29 let) v Sloveniji skoraj vsi dnevno uporabljali internet. 91 % mladih ga je uporabljalo za spletna družbena omrežja, medtem ko je EU-povprečje znašalo 88 %. Delež uporabe je bil sicer največji na Češkem (99 %) in Cipru (98 %), najmanjši pa v Italiji (80 %) in Nemčiji (84 %).
Sedem od desetih mladih (69 %) v Sloveniji je gledalo pretočne videovsebine na zahtevo, npr. na Netflixu, Voyu (v EU: 72 %); te so bile sicer najbolj priljubljene med mladimi na Danskem (93 %). Tretjina jih je poslušala ali prenašala podkaste, kar je nekoliko manj od povprečja EU (40 %). Največja deleža poslušalcev podkastov sta bila na Češkem (73 %) in Cipru (72 %).
Leta 2023 je imelo 69 % mladih (16–29 let) v Sloveniji vsaj osnovne ali zelo dobro razvite digitalne veščine, kar je bilo primerljivo s povprečjem EU (71 %). Najnižja deleža mladih z omenjenima ravnema digitalnih veščin sta bila v Romuniji (46 %) in Bolgariji (52 %), najvišja pa na Finskem (94 %) in Malti (92 %).
Mladih čedalje manj
Na začetku leta 2025 je bilo v Sloveniji 323.430 prebivalcev starih 15–29 let. Njihov delež je znašal 15,2 % populacije ali za 7,3 odstotne točke manj kot leta 1991.
Po statističnih regijah je bil delež mladih na začetku letošnjega leta največji v osrednjeslovenski regiji, 17,5-odstoten, najmanjši pa v pomurski, 12,5-odstoten. Med državami EU je bil lani najvišji delež mladih na Danskem (19,1 %), najnižji pa v Bolgariji (13,4 %). Slovenija spada med države članice EU z nizkim deležem mladih v starostni skupini 15–29 let.
Od doma pri skoraj 29 letih
Leta 2024 so se mladi v Sloveniji odseljevali od doma pri povprečno 28,9 leta (enaka starost kot predlani). V državah EU so se mladi odselili od doma v povprečju pri 26,2 leta. Najbolj zgodaj so selitev od doma izvedli mladi na Finskem (pri povprečno 21,4 leta), sledili sta Danska (21,7 leta) in Švedska (21,9 leta), najpozneje pa mladi na Hrvaškem (pri 31,3 leta), sledili sta Slovaška (30,9 leta) in Grčija (30,7 leta).
V Sloveniji je v letu 2024 skupaj s svojimi starši živelo 79,7 % mladih, starih med 16 in 29 let. To je bilo za 46,9 odstotne točke več kot na Danskem (32,8 %), po drugi strani pa za 10,2 odstotne točke manj kot na Hrvaškem, ki je v EU imela najvišji delež mladih, še bivajočih pri starših (89,9 %). EU-povprečje je znašalo 67,8 %.
V 2021 je 64 % mladih (15–29 let) živelo v eno- ali dvostanovanjskih hišah, 27 % v tri- ali večstanovanjskih stavbah, 4 % v dijaških in študentskih domovih, 5 % pa v drugih oblikah nastanitve, kot so samski domovi, stanovanja v pretežno nestanovanjskih stavbah, posebne skupnosti idr. Od mladih, ki so bivali v običajnih stanovanjih (brez skupinskih in drugih nastanitev), jih je bilo 85 % uporabnikov stanovanja, katerega lastniki so bili večinoma starši. 10 % jih je živelo v najemnih stanovanjih, v polovici primerov skupaj s starši. 4 % mladih pa so imeli status lastnika ali solastnika stanovanja, v katerem so bivali.
V poklicnih srednješolskih programih prevladujejo fantje, v splošnih dekleta
V srednješolsko izobraževanje je bilo na začetku šolskega leta 2024/25 vpisanih 83.839 dijakov. V srednje tehniško in strokovno izobraževanje jih je bilo vključenih 47,1 %, srednje splošno izobraževanje 35,0 %, v srednje poklicno in nižje izobraževanje pa 18,0 %.
Največ dijakov zanimata tehnika in računalništvo, največ dijakinj pa zdravstvo in osebne storitve
Za poklicno in strokovno izobraževanje se odloča precej več fantov kot deklet. Te programe je v šolskem letu 2024/25 obiskovalo skoraj tri četrtine (73 %) dijakov moškega spola; v največjem številu sta jih zanimali področji tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (43 % vseh dijakov) ter informacijske in komunikacijske tehnologije (8 %).
Dekleta so poklicne in strokovne programe izbrala v manjši meri (56 % vseh dijakinj); v največjem številu so se odločila za programe zdravstvo in socialna varnost (12 % vseh dijakinj), transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve (11 %) ter poslovne in upravne vede (prav tako 11 %).
V terciarno izobraževanje vključena skoraj polovica mladih
V študijskem letu 2024/25 je bilo v terciarno izobraževanje vključenih 82.388 študentov. Na ravni EU je bila v letu 2023 Slovenija s 46,8 % prebivalcev v starostni skupini 20–24 let, vključenih v terciarno izobraževanje, na 2. mestu, za Grčijo (51,5 %). Povprečje EU je znašalo 36,6 %. Najmanjši delež je bil v Luksemburgu (9,0 %), sledili sta Malta (25,3 %) in Madžarska (29,2 %).
Terciarno izobraževanje v Sloveniji je v 2024 uspešno zaključilo 17.704 študentov, med njimi je bilo 60,2 % diplomantk. Študij je pri manj kot 25 letih zaključilo 41,6 % diplomantov, povprečna starost diplomanta je bila 27,7 leta. Med diplomantkami je bil delež največji na področju poslovnih in upravnih ved (21,2 %), najmanjši pa na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) (1,7 %). Med diplomanti moškega spola jih je največ diplomiralo na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (30,3 %), najmanj pa na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva (2,2 %).
Mladi med izobraževanjem in trgom dela
Po kazalniku zgodnje opustitve izobraževanja, s katerim prikazujemo delež mladih (18–24 let) s končano največ osnovno šolo, ki niso vpisani v nadaljnje izobraževanje, se Slovenija na ravni držav EU uvršča med države z enim najnižjih deležev: v 2024 je bila na petem mestu (5,0 %), za Hrvaško (2,0 %), Irsko (2,8 %), Grčijo (3,0 %) in Poljsko (4,1 %). Najvišji delež pa so imeli v Romuniji (16,8 %), sledila je Španija (13,0 %).
Med mladimi (15–29 let) v Sloveniji je bilo lani 7,6 % takih, ki niso bili niti delovno aktivni niti niso bili vključeni v formalno ali neformalno izobraževanje (t. i. NEET). Največji delež takih mladih so imeli v Romuniji (19,4 %), sledila je Italija (15,2 %), najnižjega pa na Nizozemskem (4,9 %).
Prvi vstop na trg dela najpogosteje s pogodbo za določen čas
V 2024 je bilo med delovno aktivnimi mladimi (15–29 let) 25.000 takih, ki so se prvič zaposlili na območju Slovenije. 1.500 mladih (6,1 % delovno aktivnih mladih) je prvič vstopilo na trg dela v obliki samozaposlitve. Med 23.500 zaposlenimi jih je 68,4 % imelo prvo pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za določen čas.
Največ delovno aktivnih mladih, ki so se lani prvič zaposlili na območju Slovenije, je bilo v starostni skupini 20–24 let, in sicer približno 11.900 oz. skoraj polovica delovno aktivnih mladih (15–29 let), sledila je skupina 25–29 let s 35,8 %.
Stopnja delovne aktivnosti višja, brezposelnost pa nižja od povprečja EU
Med mladimi (20–29 let) v Sloveniji je bila v 2024 stopnja delovne aktivnosti 68,6-odstotna, kar je bilo nad povprečjem EU (65,9 %). Med moškimi v Sloveniji je bila 72,9-odstotna, med ženskami pa 63,5-odstotna. Med državami članicami EU so najvišjo izmerili na Malti (84,5 %), najnižjo pa v Italiji (49,2 %).
Tudi lanska stopnja brezposelnosti med mladimi (20–29 let) v Sloveniji (6,6 %) je bila nižja od povprečja EU (10,1 %). Najnižja je bila na Češkem (4,6 %), najvišja pa v Grčiji in Španiji (18,4 %).
Med mladimi nižja stopnja tveganja revščine, zadovoljstvo pa večje
Leta 2024 je bila stopnja tveganja revščine med mladimi v Sloveniji (16–29 let) 8,5-odstotna, medtem ko je bila med vsemi prebivalci Slovenije 12,1-odstotna. Materialno in socialno prikrajšanih je bilo 2,5 % mladih.
Med državami članicami EU je bila stopnja tveganja revščine lani najvišja v Luksemburgu (25,5 %) in Bolgariji (24,4 %), najnižja pa poleg Slovenije še na Irskem (9,2 %).
Zadovoljstvo z življenjem je bilo med mladimi (16–29 let) v Sloveniji lani večje od povprečja na ravni EU. V Sloveniji so mladi zadovoljstvo z življenjem ocenili z oceno 8,1 (na lestvici 0–10), medtem ko je povprečna ocena zadovoljstva mladih z življenjem v EU znašala 7,5. Najbolj zadovoljni z življenjem so bili mladi na Hrvaškem (povprečna ocena 8,2), najmanj pa v Bolgariji (7,1).
Ves čas ali večino časa je bilo v Sloveniji v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem v letu 2022 srečnih skoraj tri četrtine (73 %) oseb, starih 16–24 let.
Brez interneta ne gre
V 2024 so mladi (16–29 let) v Sloveniji skoraj vsi dnevno uporabljali internet. 91 % mladih ga je uporabljalo za spletna družbena omrežja, medtem ko je EU-povprečje znašalo 88 %. Delež uporabe je bil sicer največji na Češkem (99 %) in Cipru (98 %), najmanjši pa v Italiji (80 %) in Nemčiji (84 %).
Sedem od desetih mladih (69 %) v Sloveniji je gledalo pretočne videovsebine na zahtevo, npr. na Netflixu, Voyu (v EU: 72 %); te so bile sicer najbolj priljubljene med mladimi na Danskem (93 %). Tretjina jih je poslušala ali prenašala podkaste, kar je nekoliko manj od povprečja EU (40 %). Največja deleža poslušalcev podkastov sta bila na Češkem (73 %) in Cipru (72 %).
Leta 2023 je imelo 69 % mladih (16–29 let) v Sloveniji vsaj osnovne ali zelo dobro razvite digitalne veščine, kar je bilo primerljivo s povprečjem EU (71 %). Najnižja deleža mladih z omenjenima ravnema digitalnih veščin sta bila v Romuniji (46 %) in Bolgariji (52 %), najvišja pa na Finskem (94 %) in Malti (92 %).
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
