Izdatki in viri financiranja programov socialne zaščite ter upravičenci do pokojnin, 2023
Za socialno zaščito namenili nekaj manj kot četrtino BDP, skupni izdatki predlani zrasli za okoli 7 %
Za programe socialne zaščite je bilo leta 2023 namenjenih 14,8 milijarde EUR, od tega največ za področji starost ter bolezen in zdravstveno varstvo. Glavni, 71-odstotni, vir financiranja so bili socialni prispevki.
Izdatki za socialno zaščito višji za 7 %, znašali 14,8 milijarde EUR
Za programe socialne zaščite je bilo namenjenih skupno 14,8 milijarde EUR ali za 7,2 % več kot leta 2022. K rasti so prispevali predvsem višji izdatki za programe s področij bolezen in zdravstveno varstvo, starost ter družina/otroci.
Za socialno zaščito nekaj manj kot četrtina BDP
Slovenija je za socialno zaščito namenila nekaj manj kot četrtino (23,1 %) BDP ali za 1,1 odstotne točke manj kot leto prej. Kljub nominalni rasti izdatkov za socialno zaščito v letu 2023 se je njihov delež v BDP znižal, in sicer predvsem zaradi večje nominalne rasti BDP.
Z vidika glavnega deleža BDP, namenjenega socialni zaščiti (skupno približno 20 %), so si področja po dodeljenih sredstvih sledila v naslednjem vrstnem redu: starost (9,1 % BDP ali za 0,4 odstotne točke manj), bolezen in zdravstveno varstvo (8,4 % BDP ali za 0,4 odstotne točke manj), družina in otroci (1,7 % BDP ali za 0,1 odstotne točke manj) ter invalidnost (1,2 % ali za 0,1 odstotne točke manj).
Za področji starost ter bolezen in zdravstveno varstvo tri četrtine vseh sredstev za socialne prejemke
Največji del celotnih sredstev za socialno zaščito je bil namenjen področju starost oz. starostnikom – 5.790 milijonov EUR oz. 39,6 % vseh izdatkov za socialne prejemke. Druga najvišja postavka so bili, tako kot v predhodnem letu, izdatki za področje bolezen in zdravstveno varstvo; znašali so 5.399 milijonov EUR oz. 37,0 %. Sledili so izdatki za področje družina in otroci, obsegali so 1.096 milijonov EUR, ter izdatki za področji invalidnost in smrt hranitelja družine. Preostalih 5,9 % je bilo skupno namenjenih naslednjim trem področjem: druge oblike socialne izključenosti, brezposelnost in nastanitev (subvencioniranje najemnin).
Izdatki so se povečali pri večini področij socialne zaščite
V strukturi izdatkov za socialno zaščito so se izdatki povečali pri večini področij: invalidnost za 8,2 %, družina/otroci za 8,1 %, bolezen in zdravstveno varstvo za 7,3 % ter starost za 7,2 %. Po drugi strani so se izdatki za področje brezposelnosti na letni ravni zmanjšali za 7,3 %.
Socialni prispevki glavni vir financiranja programov socialne zaščite
Programi socialne zaščite so bili financirani večinoma iz socialnih prispevkov – 70,8 % vseh virov ali 10.388 milijonov EUR. Večji del teh sredstev so bili prispevki zavarovancev (6.105 milijonov EUR ali 41,6 % vseh virov financiranja), preostalo pa prispevki delodajalcev (4.283 milijonov EUR ali 29,2 %). Vrednost deležev obeh vrst socialnih prispevkov se je v primerjavi z letom prej nekoliko zvišala (delež prispevkov zavarovancev za 0,8 odstotne točke in delež prispevkov delodajalcev za 0,2 odstotne točke).
Prispevki države so znašali 4.067 milijonov EUR, pri čemer se je delež teh v strukturi virov financiranja na letni ravni zmanjšal za 1 odstotno točko.
Za programe socialne zaščite je bilo namenjenih skupno 14,8 milijarde EUR ali za 7,2 % več kot leta 2022. K rasti so prispevali predvsem višji izdatki za programe s področij bolezen in zdravstveno varstvo, starost ter družina/otroci.
Za socialno zaščito nekaj manj kot četrtina BDP
Slovenija je za socialno zaščito namenila nekaj manj kot četrtino (23,1 %) BDP ali za 1,1 odstotne točke manj kot leto prej. Kljub nominalni rasti izdatkov za socialno zaščito v letu 2023 se je njihov delež v BDP znižal, in sicer predvsem zaradi večje nominalne rasti BDP.
Z vidika glavnega deleža BDP, namenjenega socialni zaščiti (skupno približno 20 %), so si področja po dodeljenih sredstvih sledila v naslednjem vrstnem redu: starost (9,1 % BDP ali za 0,4 odstotne točke manj), bolezen in zdravstveno varstvo (8,4 % BDP ali za 0,4 odstotne točke manj), družina in otroci (1,7 % BDP ali za 0,1 odstotne točke manj) ter invalidnost (1,2 % ali za 0,1 odstotne točke manj).
Za področji starost ter bolezen in zdravstveno varstvo tri četrtine vseh sredstev za socialne prejemke
Največji del celotnih sredstev za socialno zaščito je bil namenjen področju starost oz. starostnikom – 5.790 milijonov EUR oz. 39,6 % vseh izdatkov za socialne prejemke. Druga najvišja postavka so bili, tako kot v predhodnem letu, izdatki za področje bolezen in zdravstveno varstvo; znašali so 5.399 milijonov EUR oz. 37,0 %. Sledili so izdatki za področje družina in otroci, obsegali so 1.096 milijonov EUR, ter izdatki za področji invalidnost in smrt hranitelja družine. Preostalih 5,9 % je bilo skupno namenjenih naslednjim trem področjem: druge oblike socialne izključenosti, brezposelnost in nastanitev (subvencioniranje najemnin).
Izdatki so se povečali pri večini področij socialne zaščite
V strukturi izdatkov za socialno zaščito so se izdatki povečali pri večini področij: invalidnost za 8,2 %, družina/otroci za 8,1 %, bolezen in zdravstveno varstvo za 7,3 % ter starost za 7,2 %. Po drugi strani so se izdatki za področje brezposelnosti na letni ravni zmanjšali za 7,3 %.
Socialni prispevki glavni vir financiranja programov socialne zaščite
Programi socialne zaščite so bili financirani večinoma iz socialnih prispevkov – 70,8 % vseh virov ali 10.388 milijonov EUR. Večji del teh sredstev so bili prispevki zavarovancev (6.105 milijonov EUR ali 41,6 % vseh virov financiranja), preostalo pa prispevki delodajalcev (4.283 milijonov EUR ali 29,2 %). Vrednost deležev obeh vrst socialnih prispevkov se je v primerjavi z letom prej nekoliko zvišala (delež prispevkov zavarovancev za 0,8 odstotne točke in delež prispevkov delodajalcev za 0,2 odstotne točke).
Prispevki države so znašali 4.067 milijonov EUR, pri čemer se je delež teh v strukturi virov financiranja na letni ravni zmanjšal za 1 odstotno točko.
Upravičencev do pokojnine več
Leta 2023 je bilo v Sloveniji 683.714 upravičencev do pokojnin oz. za 1,3 % več kot leto prej. Število upravičencev do starostnih pokojnin se je povečalo za 1,9 % in število upravičencev do pokojnin zaradi smrti hranitelja družine za 0,3 %. Po drugi strani pa se je število upravičencev do invalidskih pokojnin zmanjšalo za 5,4 %.
Izdatki in viri financiranja programov socialne zaščite, Slovenija
1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Izdatki za socialne prejemke po področjih (tveganjih) socialne zaščite, Slovenija
1) Izdatki za socialno zaščito v odstotnem deležu od BDP so izračunani na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov BDP (objava z dne 14. februarja 2025; https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13452). 2) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Upravičenci do pokojnin1), Slovenija
1) Podatki so v skladu z evropsko metodologijo ESSPROS. 2) V okviru te kategorije se upravičenca šteje le enkrat, pa čeprav lahko prejema več pravic hkrati (torej, če prejema starostno pokojnino in del vdovske, ga štejemo le pri starostni). Omenjena kategorija torej ni seštevek posamičnih pokojninskih kategorij, saj je posameznik lahko prejemnik več vrst pokojnin. 3) V okviru kategorije smrt hranitelja družine so prikazani skupaj upravičenci družinskih pokojnin, vdovskih in dela vdovskih. |
METODOLOŠKO OPOZORILO
Za podatke o številu upravičencev do pokojnin je bil kot del metodologije ESSPROS oblikovan dodaten modul. Zanj veljajo enaka metodološka pravila kot za osnovni sistem (predvsem za področje starost in razvrščanje upravičencev v določeno področje socialne zaščite oziroma – v tem primeru – v pokojninsko kategorijo), le da ne zajema vseh programov, temveč samo tiste, ki so povezani s pokojninami (to so programi od 5 do 18). Podatki so za december.
Pojasniti velja tudi, da predstavljeni podatki o številu upravičencev do pokojnin, pridobljeni po omenjenem modulu, zaradi širšega zajema in drugih metodoloških posebnosti ne ustrezajo nacionalnim kategorijam pokojnin.
Končni in podrobnejši podatki bodo na voljo oktobra 2025.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pojasniti velja tudi, da predstavljeni podatki o številu upravičencev do pokojnin, pridobljeni po omenjenem modulu, zaradi širšega zajema in drugih metodoloških posebnosti ne ustrezajo nacionalnim kategorijam pokojnin.
Končni in podrobnejši podatki bodo na voljo oktobra 2025.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)
