Delovno aktivno prebivalstvo, april 2025
Več delovno aktivnih na mesečni ravni, lani najvišja stopnja delovne aktivnosti doslej
Število delovno aktivnih se je aprila povečalo za 0,1 %, najbolj je zraslo v gostinstvu. Na medletni ravni smo najvišjo rast zaznali v zdravstvu, najizrazitejši upad pa v predelovalnih dejavnostih. Stopnja delovne aktivnosti (15–64 let) je lani dosegla 70,0 %, kar je največ doslej.
Ključne statistike:
Znova nekoliko več delovno aktivnih
V primerjavi z marcem je število delovno aktivnih naraslo za nekaj več kot 900 ali za 0,1 %. Število se je povečalo tako med zaposlenimi kot tudi samozaposlenimi: pri prvih za nekaj manj kot 600 oz. 0,1 % (na približno 837.600), pri drugih pa za nekaj manj kot 400 oz. 0,3 % (na nekaj več kot 104.100).
Na mesečni ravni je med delovno aktivnimi zraslo tako število moških kot žensk: prvih za nekaj manj kot 500 (0,1 %), na okoli 519.000, drugih pa prav tako za nekaj manj kot 500 (0,1 %), na približno 422.700.
V primerjavi z lanskim aprilom je bilo delovno aktivnih za 0,4 % manj, pri čemer je število zaposlenih upadlo za 0,7 %, število samozaposlenih pa naraslo za 1,9 %. Delovno aktivnih moških je bilo za 0,8 % manj, žensk pa je bilo približno enako.
Rast števila delovno aktivnih v večini področij dejavnosti
V primerjavi z marcem se je število delovno aktivnih povečalo v 16 področjih dejavnosti in zmanjšalo v štirih. Največjo rast, za nekaj več kot 300 oseb oz. za 0,9 %, smo zaznali v gostinstvu. Najizrazitejši upad pa je bil v predelovalnih dejavnostih, in sicer za približno 300 oseb ali za 0,2 %.
V medletni primerjavi se je število delovno aktivnih najbolj povečalo v zdravstvu in socialnem varstvu, in sicer za 3,3 %, najbolj zmanjšalo pa v predelovalnih dejavnostih, za 2,0 %.
Stopnja delovne aktivnosti lani najvišja doslej
Stopnja delovne aktivnosti (odstotni delež delovno aktivnega prebivalstva med delovno sposobnimi prebivalci (15–64 let)) je lani znašala 70,0 % oz. 0,7 odstotne točke več kot leto prej. Pri moških se je zvišala za 1,0 odstotne točke, na 74,0 %, pri ženskah pa za 0,4 odstotne točke, na 65,6 %.
Dvignila se je v vseh statističnih regijah, najizraziteje pa v podravski, in sicer za 1,8 odstotne točke, na 66,3 %. Najvišjo stopnjo delovne aktivnosti smo sicer zaznali v primorsko-notranjski regiji (74,6 %), najnižjo pa v pomurski (63,0 %).
Stopnja delovne aktivnosti se je zvišala v 157 občinah, v 15 je ostala enaka, v 40 pa se je znižala. V primerjavi z letom prej je najbolj zrasla v občini Odranci (za 10,8 odstotne točke) – ta je bila hkrati tudi občina z najvišjo stopnjo delovne aktivnosti (91,4 %). Po drugi strani je najbolj upadla v Ivančni Gorici, in sicer za 1,4 odstotne točke (na 78,1 %). Najnižjo stopnjo delovne aktivnosti so sicer imeli v občini Kuzma (38,7 %).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
- skupno aprila okoli 941.700 delovno aktivnih;
- v gostinstvu mesečna rast delovno aktivnih za 0,9 %;
- stopnja delovne aktivnosti (v starostni skupini 15–64 let) lani znašala 70,0 %.
Znova nekoliko več delovno aktivnih
V primerjavi z marcem je število delovno aktivnih naraslo za nekaj več kot 900 ali za 0,1 %. Število se je povečalo tako med zaposlenimi kot tudi samozaposlenimi: pri prvih za nekaj manj kot 600 oz. 0,1 % (na približno 837.600), pri drugih pa za nekaj manj kot 400 oz. 0,3 % (na nekaj več kot 104.100).
Na mesečni ravni je med delovno aktivnimi zraslo tako število moških kot žensk: prvih za nekaj manj kot 500 (0,1 %), na okoli 519.000, drugih pa prav tako za nekaj manj kot 500 (0,1 %), na približno 422.700.
V primerjavi z lanskim aprilom je bilo delovno aktivnih za 0,4 % manj, pri čemer je število zaposlenih upadlo za 0,7 %, število samozaposlenih pa naraslo za 1,9 %. Delovno aktivnih moških je bilo za 0,8 % manj, žensk pa je bilo približno enako.
Rast števila delovno aktivnih v večini področij dejavnosti
V primerjavi z marcem se je število delovno aktivnih povečalo v 16 področjih dejavnosti in zmanjšalo v štirih. Največjo rast, za nekaj več kot 300 oseb oz. za 0,9 %, smo zaznali v gostinstvu. Najizrazitejši upad pa je bil v predelovalnih dejavnostih, in sicer za približno 300 oseb ali za 0,2 %.
V medletni primerjavi se je število delovno aktivnih najbolj povečalo v zdravstvu in socialnem varstvu, in sicer za 3,3 %, najbolj zmanjšalo pa v predelovalnih dejavnostih, za 2,0 %.
Stopnja delovne aktivnosti lani najvišja doslej
Stopnja delovne aktivnosti (odstotni delež delovno aktivnega prebivalstva med delovno sposobnimi prebivalci (15–64 let)) je lani znašala 70,0 % oz. 0,7 odstotne točke več kot leto prej. Pri moških se je zvišala za 1,0 odstotne točke, na 74,0 %, pri ženskah pa za 0,4 odstotne točke, na 65,6 %.
Dvignila se je v vseh statističnih regijah, najizraziteje pa v podravski, in sicer za 1,8 odstotne točke, na 66,3 %. Najvišjo stopnjo delovne aktivnosti smo sicer zaznali v primorsko-notranjski regiji (74,6 %), najnižjo pa v pomurski (63,0 %).
Stopnja delovne aktivnosti se je zvišala v 157 občinah, v 15 je ostala enaka, v 40 pa se je znižala. V primerjavi z letom prej je najbolj zrasla v občini Odranci (za 10,8 odstotne točke) – ta je bila hkrati tudi občina z najvišjo stopnjo delovne aktivnosti (91,4 %). Po drugi strani je najbolj upadla v Ivančni Gorici, in sicer za 1,4 odstotne točke (na 78,1 %). Najnižjo stopnjo delovne aktivnosti so sicer imeli v občini Kuzma (38,7 %).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Delovno aktivno prebivalstvo, Slovenija
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
METODOLOŠKO OPOZORILO
V prehodnem obdobju po začetku veljavnosti SKD 2025 statistične podatke še zbiramo in objavljamo po SKD 2008. Prehodna obdobja bodo po posameznih raziskovanjih različno dolga.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
