Selitveno gibanje, 2024

Selitveni prirast pozitiven

V Slovenijo se je priselilo 33.023 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 21.491. V primerjavi z letom prej se je število priselitev zmanjšalo za 3 %, število odselitev pa za 4 %. Selitveni prirast je ostal na enaki ravni kot leto prej; priselilo se je 11.532 prebivalcev več, kot se jih je odselilo.

Pri državljanih Slovenije je bil selitveni prirast negativen. Priselilo se jih je 4.773 ali za 18 % več kot v letu 2023, odselilo pa 5.098 ali za 9 % manj kot leto prej.

Selitveni prirast tujih državljanov je bil po drugi strani 26. leto zapored pozitiven: lani se jih je v Slovenijo priselilo 11.857 več, kot se jih je iz nje odselilo. K temu so največ prispevali državljani Bosne in Hercegovine – v Slovenijo se jih je priselilo 3.900 več, kot se jih je iz nje odselilo.

Največ slovenskih državljanov priseljenih iz Nemčije, tujih državljanov največ iz Bosne in Hercegovine

Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča priseljenih slovenskih državljanov sta bili Nemčija in Avstrija (23 oz. 17 %), sledile so Hrvaška, Švica in Italija.

Največ tujcev se je v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine (36 % vseh priseljenih tujih državljanov), med preostalimi pa so bile najpogostejše države prejšnjega prebivališča še Kosovo, Srbija, Severna Makedonija in Ukrajina.

Največ slovenskih državljanov v Avstrijo, tujih državljanov največ v Bosno in Hercegovino

Petina odseljenih državljanov Slovenije (22 %) je odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (17 %), Hrvaška in Švica.

Največ tujih državljanov se je po drugi strani preselilo iz Slovenije v Bosno in Hercegovino (36 %), sledila sta Kosovo (18 %) in Srbija (10 %).
 
Podatki o socioekonomskih značilnostih meddržavnih selivcev bodo na voljo 17. decembra 2025.

Notranje selitve
 
Registriranih je bilo 110.727 notranjih selitev (tj. sprememb naselja prebivališča znotraj države), kar je skoraj enako kot leto prej.

Od prebivalcev, ki so lani prijavili spremembo naselja prebivališča, se jih je večina (81 %) preselila v drugo občino, 19 % pa v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 87.000 državljanov Slovenije in 24.000 tujih državljanov. Povprečna starost notranjih selivcev je znašala 35,9 leta, 46 % notranjih selivcev je bilo starih 20–39 let.

Naselje svojega prebivališča je najmanj enkrat zamenjalo 5 % prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi lani bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: med tujci se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, med državljani Slovenije pa vsak petindvajseti.

Evidentiranih je bilo tudi 43.322 sprememb prebivališča znotraj naselij (41.379 selivcev); te statistično sicer ne veljajo za selitve. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 14.224, znotraj naselja Maribor pa 4.875 prebivalcev.

V podatkovni bazi SiStat objavljene časovne vrste podatkov o selitvenem gibanju smo dopolnili s podatki za leto 2024. Tako so zdaj na voljo najnovejši podatki o meddržavnih in notranjih selitvah ter o selitvenem in skupnem prirastu prebivalstva. Številni podatki so na voljo za več prostorskih ravni.