Rojeni, 2024

7,9 otroka na 1.000 prebivalcev – najmanj doslej

Število rojenih se je v primerjavi z letom prej, ko se je v Sloveniji prvič v zgodovini rodilo manj kot 17.000 otrok, še zmanjšalo. Rodilo se je 8.835 dečkov in 8.040 deklic, skupno 16.875 otrok. V primerjavi s predlani je bilo rojstev za 0,7 % oziroma 114 manj in najmanj doslej. Na 1.000 prebivalcev se je rodilo 7,9 otroka, najmanj od leta 1922, odkar na ozemlju Slovenije spremljamo podatek o rojenih.

Dolgoletno razmerje med rojstvi dečkov in deklic (indeks maskulinitete) v Sloveniji znaša 105–106 dečkov na 100 deklic. Med leti pa te vrednosti zaradi slučajnostnih vplivov nihajo od 102 do 110. Povprečje za zadnjih 5 let znaša 107, lani pa se je rodilo 110 dečkov na 100 deklic.

Povprečna starost mater zadnja leta stabilna

Zadnjih šest let, od 2019, se povprečne starosti mater ob rojstvu otroka (neodvisno od tega, katerega otroka po vrsti so rodile) niso spremenile. Ženske so v povprečju rodile pri starosti 31,1 leta. To je sicer najvišja vrednost po drugi svetovni vojni. Tiste, ki so lani rodile prvič, so imele 29,6 leta.

Celotna stopnja rodnosti je v letu 2024 je znašala 1,52. V zadnjih letih večji delež mater rojeva pri višji starosti in rodi manj otrok. Medtem ko so pred 40 leti največ otrok rojevale matere v starostni skupini 20–25 let, so v letu 2024 sorazmerno največ otrok rodile matere, stare 29–31 let.

Približno polovica (46 %) rojenih otrok je bila prvorojencev, medtem ko je bilo drugorojencev 38 % – podobno kot v 2023. Matere, ki so rodile drugega otroka, so bile v povprečju 2,2 leta starejše od prvorodnic.

Več kot polovico otrok rodile neporočene matere

7.512 otrok se je rodilo v zakonski zvezi, 9.363 (55,5 %) otrok pa neporočenim materam. Povprečna starost poročenih mater (31,3 leta) je bila za 0,4 leta višja od povprečne starosti neporočenih mater (30,9 leta) – te vrednosti so enake kot v predhodnih dveh letih.

18,6 % otrok so rodile tuje državljanke

3.139 (18,6 %) otrok so rodile matere, ki so bile ob rojstvu otroka tuje državljanke. V enem letu se je to število povečalo za 332 oz. 11,8 %. Največ mater tujk je imelo državljanstvo Bosne in Hercegovine (46 % vseh tujk), sledile so državljanke Kosova (22 %). Državljank ene izmed 23 držav Evropske unije je bilo 9 %, največ državljank Hrvaške.

Tuje državljanke, ki so lani rodile v Sloveniji, so bile v povprečju stare 29,6 leta in so bile skoraj dve leti mlajše od državljank Slovenije (31,4 leta). Podobno je bilo tudi v prejšnjih dveh letih. Nekaj več kot dve leti mlajše so bile tuje državljanke, ki so rodile prvega otroka (27,8 leta). Državljanke Slovenije so imele namreč ob rojstvu prvega otroka v povprečju 30 let.

Približno četrtina otrok, ki so jih rodile tuje državljanke, je po očetu prejela državljanstvo Slovenije.

Najpogostejši izbiri Mark in Ema

Starši so za novorojene dečke prvič doslej najpogosteje izbrali ime Mark. Tako je bilo poimenovanih 205 (2,3 %) lani rojenih fantkov. Mark je bil doslej najvišje uvrščen v letih 2017 in 2020 (na tretjem mestu), sicer pa se med prvo deseterico uvršča že od leta 2011.

Luka, ki je bilo najpogostejše ime 23 let in tudi še predlani, je med lani rojenimi zdrsnil na 4. mesto (169 dečkov). Drugo najbolj priljubljeno ime je bilo Jakob, tretje Filip. Starši so lani fantkom dali 1.385 različnih imen, 829 (60 %) jih je bilo izbranih le za enega novorojenčka.

Med novorojenkami pa jih je lani ponovno največ dobilo ime Ema. Tako so starši poimenovali 165 (2,1 %) deklic. Med peterico najbolj priljubljenih dekliških imen za lanske novorojenke spadajo še Mia, Julija, Hana in Zala. Imena so ista kot predlani, le vrstni red se je nekoliko spremenil. Med 1.437 različnimi dekliškimi imeni jih je bilo unikatnih 890 (62 %).

V povprečju manj rojenih med koncem tedna

Na dan se je rodilo v povprečju 46 otrok (eden manj kot leto prej), pri čemer pa so precej odstopali konci tedna, saj je bilo rojstev takrat v povprečju okoli 9 manj (37), medtem ko je bilo na običajni delovni dan (od ponedeljka do petka) rojenih povprečno 50 otrok. Največ se jih je rodilo v petek, 20. septembra (74), najmanj pa v nedeljo, 7. aprila (23).

Precejšnje razlike med statističnimi regijami

Osnovni kazalniki o rojenih se med statističnimi regijami precej razlikujejo. Najmanj otrok na 1.000 prebivalcev je bilo tako predlani kot lani rojenih v obalno-kraški statistični regiji (6,5), največ pa v jugovzhodni Sloveniji (trije več, tj. 9,5 na 1.000 prebivalcev). Slednja je že več let na vrhu po rodnosti. Ob rojstvu prvega otroka so bile v povprečju najmlajše matere v koroški regiji (28,3 leta), najstarejše pa v obalno-kraški in osrednjeslovenski (30,5 leta).

V desetih statističnih regijah se je več kot polovica otrok rodila neporočenim materam. Ta delež je bil največji v pomurski regiji (70,7 %), najmanjši pa v obalno-kraški (48,5 %).

Naravni prirast negativen v vseh mesecih

Naravni prirast je v Sloveniji negativen od leta 2017. Od takrat namreč vsako leto umre več prebivalcev, kot se jih rodi. Na letni ravni je lani znašal −4.631 prebivalcev oz. −2,2 na 1.000 prebivalcev. To je bila četrta najizrazitejša negativna vrednost po letu 1945. Naravni prirast je bil lani negativen v vseh mesecih. Meseca z največjima presežkoma umrlih nad rojenimi sta bila januar (−675 prebivalcev) in februar (−763 prebivalcev).

Tabele z najnovejšimi podatki o rojenih, njihovih imenih in naravnem gibanju so na voljo v podatkovni bazi SiStat.