Izdatki in viri financiranja zdravstvenega varstva, 2023

Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo višji za 9 %

V primerjavi z letom prej so se tekoči izdatki za zdravstveno varstvo (tj. izdatki brez investicij), ki predstavljajo izdatke za končno potrošnjo zdravstvenih storitev in blaga rezidentov, zvišali za 8,6 %, na 5,95 milijarde EUR. V deležu BDP (9,3 %) so bili za 0,3 odstotne točke nižji kot v letu 2022. Izdatki za zdravstveno varstvo so bili torej, kljub njihovi nominalni rasti, v deležu BDP nekoliko nižji kot leto prej, saj je bila nominalna rast BDP višja od nominalne rasti izdatkov za zdravstveno varstvo.



Storitvam, opravljenim v bolnišnicah, namenjenih 38 % vseh tekočih izdatkov za zdravstvo

Izdatki za storitve, opravljene v bolnišnicah, so znašali 38,3 % od skupnih tekočih izdatkov za zdravstvo, izdatki za storitve, opravljene v zunajbolnišničnih ambulantah, so obsegali 23,9 %, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago (lekarne in drugi ponudniki medicinskega blaga) pa 21,6 %. Storitvam v ustanovah za zdravstveno nego in domovom (dolgotrajna oskrba) je bilo namenjenih 6,1 % izdatkov za zdravstvo.



Skoraj dve tretjini sredstev iz skladov socialne varnosti

Razmerje med javnimi in zasebnimi viri pri financiranju zdravstvenega varstva se med leti ne spreminja bistveno: delež javnih virov je znašal 73,6 %, delež zasebnih virov pa 26,4 %. Sredstva iz obeh virov so se v primerjavi z 2022 zvišala – tista iz zasebnih virov za 10,2 %, sredstva iz javnih virov pa za 8,0 %.

Osnovni nosilec financiranja zdravstvenega varstva so skladi socialne varnosti. Ti so tudi v opazovanem letu prispevali nekoliko manj kot dve tretjini tekočih izdatkov za zdravstvo.

Pri zasebnih izdatkih prevladovala prostovoljna zdravstvena zavarovanja

V strukturi zasebnih izdatkov so imela prostovoljna zdravstvena zavarovanja največji, 50,2-odstotni delež, sledili so neposredni izdatki gospodinjstev s 46,9 %. Izdatki podjetij (za storitve sistematskih pregledov zaposlenih) so predstavljali 2,6 % ter izdatki neprofitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, 0,3 %.

Izdatki gospodinjstev za zdravstvene storitve in blago so obsegali 737 milijonov EUR ali za 8,2 % več kot leto prej. Neposredno iz žepa (doplačila oz. samoplačništvo) so gospodinjstva največ denarja porabila za zdravila in drugo medicinsko blago (58,7 %), sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (36,3 %), pri čemer so zobozdravstvene storitve predstavljale 10,8 % vseh tovrstnih sredstev v obliki doplačil.



Največji del porabljen za storitve kurativnega zdravljenja, zdravila in dolgotrajno oskrbo

Več kot tri četrtine tekočih izdatkov za zdravstveno varstvo (76,7 %) je bilo porabljenih za financiranje storitev kurativnega zdravljenja ter za zdravila in drugo medicinsko blago. Po deležu so sledili izdatki za storitve dolgotrajne oskrbe – zdravstveni del (11,9 %).

Izdatki za storitve kurativnega zdravljenja so bili za 9,0 % višji kot v 2022, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago pa za 13,2 %. Povečali so se tudi izdatki za storitve dolgotrajne oskrbe (zdravstveni del), in sicer za 11,2 %, medtem ko so se izdatki za preventivo znižali.



Izdatki za dolgotrajno oskrbo višji

Izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so znašali 710 milijonov EUR oz. za 11,2 % več kot v 2022, izdatki za socialni del pa 244 milijonov EUR oz. za 13,4 % več. Skupna nominalna rast izdatkov za dolgotrajno oskrbo je bila 11,7-odstotna. V deležu BDP je to pomenilo 1,5 %.

Izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu (zdravstveni del) namenjenih več sredstev

Največji del izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe je bil namenjen za izvajanje dolgotrajne oskrbe v institucijah; znašal je 53,3 %. 46,2 % teh izdatkov je bilo porabljenih za zagotavljanje take oskrbe na domu; to so upravičenci lahko prejemali v obliki storitve ali oskrbe (patronažna služba, oskrbovalec družinskega člana) ali v obliki denarnega prejemka. Nekoliko manj kot pol odstotka je bilo namenjeno za izvajanje take oskrbe v okviru storitev dnevnega varstva.

V primerjavi z 2022 so se izdatki, namenjeni izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu (zdravstveni del), zvišali za 12,4 %, izdatki, namenjeni izvajanju tovrstne oskrbe v institucijah, pa za 10,0 %.

Kaj kažejo prve ocene za leto 2024?

Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo (brez investicij) so po prvih ocenah lani znašali 6,6 milijarde EUR. Glavni viri financiranja zdravstvenega varstva so bili skladi socialne varnosti (79,8 % vseh virov financiranja) in izdatki gospodinjstev iz žepa (11,7 %). Sledila so sredstva centralne in lokalne države s 7,2 % ter sredstva zavarovalnic, podjetij (družb) in nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, z 1,3-odstotnim deležem.

V letu 2024 so se zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zmanjšala sredstva iz prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Ta od lani tako vključujejo samo preostala prostovoljna dodatna zdravstvena zavarovanja (npr. nadstandardna, hitrejši dostop do storitev). Obvezni zdravstveni prispevek, ki je nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je del skladov socialne varnosti. To pomeni, da je bil del prej zasebnega vira financiranja nadomeščen z javnim virom.