Eksperimentalna statistika: Stopnja dokončanja terciarnega izobraževanja, 2023
Študij uspešno dokončala približno polovica študentov visokošolskega strokovnega izobraževanja
Študij je dokončal največji delež študentov, vpisanih v enovite magistrske programe (80,1 %), in najmanjši tistih, ki so bili vpisani v višje strokovne programe (39,5 %). Deleži so se razlikovali tudi po spolu in predhodni izobrazbi študentov ter izobrazbi njihovih staršev.
Stopnja dokončanja izobraževanja višja pri visokošolskem univerzitetnem in enovitem magistrskem izobraževanju
Med stopnjami dokončanja izobraževanja rednih študentov posameznih vrst terciarnega izobraževanja je bilo po podatkih za leto 2023 precej razlik. Višje strokovno izobraževanje je uspelo dokončati dvema petinama vpisanih študentov (39,4 %), visokošolsko strokovno izobraževanje pa skoraj polovici študentov (48,7 %). Med študenti visokošolskega univerzitetnega izobraževanja jih je študij uspešno zaključilo skoraj tri četrtine (71,0 %). Najuspešnejši pa so bili študenti enovitega magistrskega študija, doštudiralo jih je 80,1 %.
Študenti s srednješolsko splošno izobrazbo uspešnejši
Predhodno dosežena srednješolska izobrazba vpliva na stopnjo dokončanja posameznih vrst terciarnega izobraževanja. Razlike so vidne pri vseh vrstah izobraževanja, najmanjše so pri višjem strokovnem izobraževanju.
Visokošolsko strokovno izobraževanje je uspešno zaključilo približno 60,0 % študentov s predhodno doseženo srednjo splošno izobrazbo in 46,4 % študentov s srednjo strokovno izobrazbo. Med študenti visokošolskega univerzitetnega študija je diplomiralo 72,9 % študentov s predhodno doseženo srednjo splošno izobrazbo in 58,2 % tistih s srednjo strokovno izobrazbo.
Študij pogosteje opustili študenti višješolskega strokovnega izobraževanja
Skoraj dve tretjini študentov višjih strokovnih programov v opazovanem obdobju študija ni dokončalo in niso bili več vpisani v študij (59,3 %). Takih je bilo med študenti enovitih magistrskih programov približno petina (17,4 %). Tistih, ki študija še niso dokončali in še vedno študirajo, je največ med študenti enovitega magistrskega študija (2,5 %), najmanj pa med študenti visokošolskega strokovnega študija (1,2 %).
Študentke dokončale študij v večji meri kot študenti
Razlike pri stopnji dokončanja je bilo zaznati tudi z vidika spola. Pri vseh vrstah izobraževanja je bil delež žensk, ki so uspešno zaključile študij, višji kot pri moških. Najmanjša razlika med spoloma (4,9 odstotne točke) je bila pri dokončanju višjega strokovnega izobraževanja, največja pa pri enovitem magistrskem izobraževanju, v katerem je študij uspešno zaključilo 55,6 % študentk in 42,0 % študentov.
Pri dokončanju študija najuspešnejši študenti zdravstveno-socialno usmerjenih programov
Stopnja dokončanja študija se je precej razlikovala tudi med posameznimi področji izobraževanja. Najvišja je bila med študenti, vpisanimi v visokošolske programe 1. stopnje s področja zdravstvo in socialna varnost, 76-odstotna, sledili so študenti s področja izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev (71,3 %). Po drugi strani pa je bila najnižja med študenti na področjih poslovne in upravne vede, pravo (37,3 %) ter transport, varnost, gostinstvo in turizem (37,6 %), sledili so študenti področja informacijske in komunikacijske tehnologije (40,7 %).
Otroci terciarno izobraženih staršev študij pogosteje dokončali
Na zaključek študija vpliva tudi izobrazba staršev. Med študenti z vsaj enim terciarno izobraženim staršem jih je študij uspešno zaključilo dve tretjini (66,3 %). Med študenti, katerih starši so dosegli največ osnovnošolsko izobrazbo, pa je bil ta delež za 20 odstotnih točk nižji. Razlika v stopnji dokončanja študija med moškimi študenti z nižje izobraženimi starši in tistimi, katerih starši so dosegli terciarno izobrazbo, je znašala 13,4 odstotne točke ter je bila tako manjša kot pri ženskah – pri slednjih je znašala skoraj 28,7 odstotne točke.
Večina študentov ostane vpisanih v isto vrsto izobraževanja
Po statusu vpisa je ob prehodu v drugo leto študija ostalo vpisanih v isto vrsto izobraževanja največ enovitih magistrskih študentov (85,9 %), najmanj pa študentov visokošolskih strokovnih programov (65,0 %). Največ slednjih se je prepisalo v drugo vrsto izobraževanja (8,9 %). Približno četrtina, 26,4 % študentov višjega strokovnega izobraževanja in 26,1 % študentov visokošolskega strokovnega izobraževanja, pa ob prehodu v drugo leto študija ni bila več vpisana.
Področje izobraževanja pogosteje zamenjale študentke
Nekateri študenti so med študijem zamenjali tudi področje izobraževanja. Najmanjši delež teh študentov (1,4 %) je bil med tistimi, ki so ob vpisu izbrali področja kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo. Nasprotno pa je od vpisa do diplomiranja področje izobraževanja zamenjalo nekaj manj kot desetina študentov s področij družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (8,8 %) ter naravoslovje, matematika in statistika (7,9 %).
V večji meri so se med študijem za zamenjavo področja izobraževanja odločile ženske. Ta delež je bil največji (10,0 %) med študentkami, ki so bile prvotno vpisane na področje družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost. Področji, na katerih se je za menjavo odločil večji delež moških kot žensk, so bile izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev (za 6,1 odstotne točke več moških) ter kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (za 0,5 odstotne točke več moških).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Med stopnjami dokončanja izobraževanja rednih študentov posameznih vrst terciarnega izobraževanja je bilo po podatkih za leto 2023 precej razlik. Višje strokovno izobraževanje je uspelo dokončati dvema petinama vpisanih študentov (39,4 %), visokošolsko strokovno izobraževanje pa skoraj polovici študentov (48,7 %). Med študenti visokošolskega univerzitetnega izobraževanja jih je študij uspešno zaključilo skoraj tri četrtine (71,0 %). Najuspešnejši pa so bili študenti enovitega magistrskega študija, doštudiralo jih je 80,1 %.
Študenti s srednješolsko splošno izobrazbo uspešnejši
Predhodno dosežena srednješolska izobrazba vpliva na stopnjo dokončanja posameznih vrst terciarnega izobraževanja. Razlike so vidne pri vseh vrstah izobraževanja, najmanjše so pri višjem strokovnem izobraževanju.
Visokošolsko strokovno izobraževanje je uspešno zaključilo približno 60,0 % študentov s predhodno doseženo srednjo splošno izobrazbo in 46,4 % študentov s srednjo strokovno izobrazbo. Med študenti visokošolskega univerzitetnega študija je diplomiralo 72,9 % študentov s predhodno doseženo srednjo splošno izobrazbo in 58,2 % tistih s srednjo strokovno izobrazbo.
Študij pogosteje opustili študenti višješolskega strokovnega izobraževanja
Skoraj dve tretjini študentov višjih strokovnih programov v opazovanem obdobju študija ni dokončalo in niso bili več vpisani v študij (59,3 %). Takih je bilo med študenti enovitih magistrskih programov približno petina (17,4 %). Tistih, ki študija še niso dokončali in še vedno študirajo, je največ med študenti enovitega magistrskega študija (2,5 %), najmanj pa med študenti visokošolskega strokovnega študija (1,2 %).
Študentke dokončale študij v večji meri kot študenti
Razlike pri stopnji dokončanja je bilo zaznati tudi z vidika spola. Pri vseh vrstah izobraževanja je bil delež žensk, ki so uspešno zaključile študij, višji kot pri moških. Najmanjša razlika med spoloma (4,9 odstotne točke) je bila pri dokončanju višjega strokovnega izobraževanja, največja pa pri enovitem magistrskem izobraževanju, v katerem je študij uspešno zaključilo 55,6 % študentk in 42,0 % študentov.
Pri dokončanju študija najuspešnejši študenti zdravstveno-socialno usmerjenih programov
Stopnja dokončanja študija se je precej razlikovala tudi med posameznimi področji izobraževanja. Najvišja je bila med študenti, vpisanimi v visokošolske programe 1. stopnje s področja zdravstvo in socialna varnost, 76-odstotna, sledili so študenti s področja izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev (71,3 %). Po drugi strani pa je bila najnižja med študenti na področjih poslovne in upravne vede, pravo (37,3 %) ter transport, varnost, gostinstvo in turizem (37,6 %), sledili so študenti področja informacijske in komunikacijske tehnologije (40,7 %).
Otroci terciarno izobraženih staršev študij pogosteje dokončali
Na zaključek študija vpliva tudi izobrazba staršev. Med študenti z vsaj enim terciarno izobraženim staršem jih je študij uspešno zaključilo dve tretjini (66,3 %). Med študenti, katerih starši so dosegli največ osnovnošolsko izobrazbo, pa je bil ta delež za 20 odstotnih točk nižji. Razlika v stopnji dokončanja študija med moškimi študenti z nižje izobraženimi starši in tistimi, katerih starši so dosegli terciarno izobrazbo, je znašala 13,4 odstotne točke ter je bila tako manjša kot pri ženskah – pri slednjih je znašala skoraj 28,7 odstotne točke.
Večina študentov ostane vpisanih v isto vrsto izobraževanja
Po statusu vpisa je ob prehodu v drugo leto študija ostalo vpisanih v isto vrsto izobraževanja največ enovitih magistrskih študentov (85,9 %), najmanj pa študentov visokošolskih strokovnih programov (65,0 %). Največ slednjih se je prepisalo v drugo vrsto izobraževanja (8,9 %). Približno četrtina, 26,4 % študentov višjega strokovnega izobraževanja in 26,1 % študentov visokošolskega strokovnega izobraževanja, pa ob prehodu v drugo leto študija ni bila več vpisana.
Področje izobraževanja pogosteje zamenjale študentke
Nekateri študenti so med študijem zamenjali tudi področje izobraževanja. Najmanjši delež teh študentov (1,4 %) je bil med tistimi, ki so ob vpisu izbrali področja kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo. Nasprotno pa je od vpisa do diplomiranja področje izobraževanja zamenjalo nekaj manj kot desetina študentov s področij družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (8,8 %) ter naravoslovje, matematika in statistika (7,9 %).
V večji meri so se med študijem za zamenjavo področja izobraževanja odločile ženske. Ta delež je bil največji (10,0 %) med študentkami, ki so bile prvotno vpisane na področje družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost. Področji, na katerih se je za menjavo odločil večji delež moških kot žensk, so bile izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev (za 6,1 odstotne točke več moških) ter kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (za 0,5 odstotne točke več moških).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatke in izračune objavljamo kot eksperimentalne statistike, ker so tako metodologija kot vsebina in različni vidiki kazalnika stopnje dokončanja terciarnega izobraževanja še v razvoju.
Dodatna pojasnila so na voljo v poglavju 7.5 v metodoloških pojasnilih.
Dodatna pojasnila so na voljo v poglavju 7.5 v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)
