Delovno aktivno prebivalstvo, marec 2025
Samozaposlenih največ do zdaj, vsak deveti delovno aktivni
Delovno aktivnih je bilo na mesečni ravni za okoli 2.300 več. Njihovo število se je najizraziteje povečalo v gradbeništvu, in sicer za 0,7 %. Število samozaposlenih je doseglo najvišjo vrednost, odkar spremljamo te podatke.
Ključne statistike o delovno aktivnih:
Največ samozaposlenih do zdaj
Marca se je število delovno aktivnih dvignilo na približno 940.800, kar je skoraj 2.300 ali 0,2 % več kot v prejšnjem mesecu. Zaposlenih je bilo 837.000, samozaposlenih pa nekaj manj kot 103.800. Število prvih se je povečalo za približno 1.900 oseb ali za 0,2 %, drugih pa za nekaj manj kot 400 oz. 0,4 %. To je največje število samozaposlenih, odkar spremljamo registrske podatke, in predstavljajo 11,0 % delovno aktivnih oseb.
V primerjavi z lanskim marcem pa je bilo delovno aktivnih za 0,4 % manj. Število zaposlenih se je znižalo, in sicer za 0,6 %, medtem ko je število samozaposlenih naraslo, in sicer za 1,8 %.
Več tako delovno aktivnih moških kot žensk
Z vidika spola je med delovno aktivnimi na mesečni ravni zraslo število obojih – moških za nekaj manj kot 1.500 oz. 0,3 %, na okoli 518.500, žensk pa za približno 800 ali za 0,2 %, na nekaj več kot 422.200.
V medletni primerjavi je bilo po drugi strani delovno aktivnih moških za 0,7 % manj, žensk pa je ostalo enako.
Rast v večini področij dejavnosti, največja v gradbeništvu
Na mesečni ravni se je število delovno aktivnih dvignilo v 15 področjih dejavnosti. Najbolj je zraslo v gradbeništvu, in sicer za nekaj manj kot 600 oseb ali za 0,7 %. V štirih področjih dejavnosti je upadlo, najbolj v trgovini, vzdrževanju in popravilih motornih vozil, in sicer za okoli 40 oseb. V dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo je ostalo nespremenjeno.
Na medletni ravni se je število delovno aktivnih znižalo tako v gradbeništvu (za 1,9 %) kot tudi v trgovini, vzdrževanju in popravilih motornih vozil (za 0,9 %).
Več delovno aktivnih slovenskih in tujih državljanov
Število delovno aktivnih slovenskih državljanov (brez upoštevanja kmetov) se je na mesečni ravni povečalo za okoli 1.300 ali za 0,2 % (na približno 775.500 oseb), število delovno aktivnih tujih državljanov pa za približno 1.000 ali za 0,7 % (na približno 147.000 oseb). Predstavljali so 15,9 % delovno aktivnih (brez upoštevanja kmetov) in so prihajali iz 154 različnih držav. Skoraj polovico delovno aktivnih s tujim državljanstvom so predstavljali državljani Bosne in Hercegovine (nekaj več kot 71.000), sledili so državljani Srbije (okoli 16.700), Kosova (nekaj manj kot 15.400), Hrvaške (nekaj več kot 10.600) ter Severne Makedonije (približno 9.800).
V primerjavi z lanskim marcem je bilo delovno aktivnih tujih državljanov za 2,0 % več, slovenskih državljanov pa za 0,7 % manj.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
- mesečno za približno 2.300 oseb ali za 0,2 % več;
- največ samozaposlenih doslej, okoli 103.800;
- med delovno aktivnimi (brez kmetov) 15,9 % tujih državljanov.
Največ samozaposlenih do zdaj
Marca se je število delovno aktivnih dvignilo na približno 940.800, kar je skoraj 2.300 ali 0,2 % več kot v prejšnjem mesecu. Zaposlenih je bilo 837.000, samozaposlenih pa nekaj manj kot 103.800. Število prvih se je povečalo za približno 1.900 oseb ali za 0,2 %, drugih pa za nekaj manj kot 400 oz. 0,4 %. To je največje število samozaposlenih, odkar spremljamo registrske podatke, in predstavljajo 11,0 % delovno aktivnih oseb.
V primerjavi z lanskim marcem pa je bilo delovno aktivnih za 0,4 % manj. Število zaposlenih se je znižalo, in sicer za 0,6 %, medtem ko je število samozaposlenih naraslo, in sicer za 1,8 %.
Več tako delovno aktivnih moških kot žensk
Z vidika spola je med delovno aktivnimi na mesečni ravni zraslo število obojih – moških za nekaj manj kot 1.500 oz. 0,3 %, na okoli 518.500, žensk pa za približno 800 ali za 0,2 %, na nekaj več kot 422.200.
V medletni primerjavi je bilo po drugi strani delovno aktivnih moških za 0,7 % manj, žensk pa je ostalo enako.
Rast v večini področij dejavnosti, največja v gradbeništvu
Na mesečni ravni se je število delovno aktivnih dvignilo v 15 področjih dejavnosti. Najbolj je zraslo v gradbeništvu, in sicer za nekaj manj kot 600 oseb ali za 0,7 %. V štirih področjih dejavnosti je upadlo, najbolj v trgovini, vzdrževanju in popravilih motornih vozil, in sicer za okoli 40 oseb. V dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo je ostalo nespremenjeno.
Na medletni ravni se je število delovno aktivnih znižalo tako v gradbeništvu (za 1,9 %) kot tudi v trgovini, vzdrževanju in popravilih motornih vozil (za 0,9 %).
Več delovno aktivnih slovenskih in tujih državljanov
Število delovno aktivnih slovenskih državljanov (brez upoštevanja kmetov) se je na mesečni ravni povečalo za okoli 1.300 ali za 0,2 % (na približno 775.500 oseb), število delovno aktivnih tujih državljanov pa za približno 1.000 ali za 0,7 % (na približno 147.000 oseb). Predstavljali so 15,9 % delovno aktivnih (brez upoštevanja kmetov) in so prihajali iz 154 različnih držav. Skoraj polovico delovno aktivnih s tujim državljanstvom so predstavljali državljani Bosne in Hercegovine (nekaj več kot 71.000), sledili so državljani Srbije (okoli 16.700), Kosova (nekaj manj kot 15.400), Hrvaške (nekaj več kot 10.600) ter Severne Makedonije (približno 9.800).
V primerjavi z lanskim marcem je bilo delovno aktivnih tujih državljanov za 2,0 % več, slovenskih državljanov pa za 0,7 % manj.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Delovno aktivno prebivalstvo, Slovenija
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
METODOLOŠKO OPOZORILO
V prehodnem obdobju po začetku veljavnosti SKD 2025 statistične podatke še zbiramo in objavljamo po SKD 2008. Prehodna obdobja bodo po posameznih raziskovanjih različno dolga.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
