Prosta in zasedena delovna mesta, 1. četrtletje 2025

Ključne statistike in primerjave s 1. četrtletjem lani:

• 18.700 prostih delovnih mest – za 8,4 % manj;
• 797.800 zasedenih delovnih mest – za 10.100 manj;
• 2,3-odstotna stopnja prostih delovnih mest – za 0,2 odstotne točke nižja.

Po sedmih zaporednih četrtletnih upadih tokrat več prostih delovnih mest

Število prostih delovnih mest se je zmanjševalo sedem četrtletij zapored, tokrat pa se je povečalo. Skupno jih je bilo približno 18.700 ali za 4,8 % več kot v prejšnjem četrtletju.

Največje povpraševanje po dodatni delovni sili je bilo v predelovalnih dejavnostih. V teh so delodajalci iskali skoraj 3.900 novih sodelavcev, sledilo je gradbeništvo (okoli 2.800). V večjem obsegu kot običajno so tokrat potrebovali dodatne sodelavce tudi delodajalci v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (okoli 360), kar je za skoraj trikrat toliko delovnih mest kot četrtletje prej.

Zasedenih delovnih mest znova manj

V prvem četrtletju lani je število zasedenih delovnih mest (nekaj manj kot 810.700) doseglo najvišjo vrednost, odkar spremljamo ta podatek, od takrat pa upada.

V opazovanem četrtletju je bilo zasedenih 797.800 delovnih mest ali za skoraj 6.000 manj kot četrtletje prej. Upad je bil najizrazitejši v predelovalnih dejavnostih (za skoraj 2.300 manj) ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za približno 950 manj).

Stopnja prostih delovnih mest tokrat višja

Kazalnik stopnje prostih delovnih mest je odvisen tako od števila prostih kot od števila zasedenih delovnih mest. Tokrat se je število prostih delovnih mest povečalo, število zasedenih pa zmanjšalo nekoliko bolj kot običajno, zato se je stopnja prostih delovnih mest nekoliko zvišala, in sicer na 2,3 % oz. za desetinko odstotne točke več kot četrtletje prej. Najvišja, 4,9-odstotna, je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, sledila sta gostinstvo s 4,4 % in gradbeništvo s 4,2 %.

Pri delodajalcih z 10 ali več zaposlenimi je znašala 1,9 % ali za desetinko odstotne točke več kot četrtletje prej. Najvišja, 5,0-odstotna, je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, sledila sta gradbeništvo in gostinstvo – pri obeh je bila enaka, 2,3-odstotna.

Medletna primerjava ključnih statistik kaže negativne trende

Iz podatkov izločimo vplive sezone in koledarja, da je časovna vrsta najbolj primerljiva. Še posebej to velja za prvo četrtletje, saj je velika noč drseči praznik, kar pomeni, da ima lahko vpliv na prvo ali drugo četrtletje. Kljub rahlemu povečanju števila in stopnje prostih delovnih mest v opazovanem četrtletju so bili trendi pri vseh treh ključnih statistikah v primerjavi z istim obdobjem lani negativni. 

Število prostih delovnih mest se je medletno zmanjšalo za 8,4 % (okoli 1.700 manj). Največji upad povpraševanja po dodatni delovni sili je bil v gradbeništvu (približno 1.000 manj).

Število zasedenih delovnih mest je tokrat padlo pod 800.000. Pod to mejo je bilo nazadnje pred skoraj tremi leti, tj. v drugem četrtletju leta 2022. V primerjavi z lanskim 1. četrtletjem je bilo zasedenih za okoli 10.100 delovnih mest manj, pri čemer jih je bilo približno polovica (upad za nekaj več kot 5.000) v predelovalnih dejavnostih.

Tudi stopnja prostih delovnih mest se je na medletni ravni znižala, in sicer skupno za dve desetinki odstotne točke. Najbolj je upadla v gostinstvu, za 1,3 odstotne točke. Nižja je bila v 8 izmed 18 področij dejavnosti.

Tabeli z najnovejšimi podatki sta na voljo v podatkovni bazi SiStat.