Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe

Več moških z zelo dobro razvitimi digitalnimi veščinami

Digitalna preobrazba družbe in gospodarstva poteka z vključevanjem različnih digitalnih tehnologij v vse sektorje družbe. Podjetja si prizadevajo za avtomatizacijo procesov in povečanje učinkovitosti, javnim ustanovam pa digitalizacija omogoča, da javnosti ponudijo dostop do njihov storitev prek interneta.

Ozaveščanje o pomenu interneta in drugih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) je naloga svetovnega dneva telekomunikacij in informacijske družbe, ki ga praznujemo 17. maja. Letos je poudarek na temi Enakost spolov v digitalni transformaciji. Ključno sporočilo je, da so tehnološke rešitve vključujoče in da tako koristijo vsem. Poleg tega raznolike ekipe prinašajo različne perspektive in ideje za nadaljnji napredek. V kolikšnem obsegu ženske sodelujejo v digitalni družbi v Sloveniji in pri njenem razvoju?

Internet, ki je ključen za digitalizacijo, omogoča hitro in učinkovito izmenjavo informacij ter povezovanje ljudi in naprav, je v 1. četrtletju 2024 uporabljalo 91 % oseb, starih med 16 in 74 let, pri čemer sta bila deleža moških in žensk enaka (91 %).

Po drugi strani interneta ni še nikoli uporabljalo 7 % prebivalcev. Med njimi je bilo 51 % moških in 49 % žensk. Kot razlog za neuporabo interneta je 83 % moških in 75 % žensk odgovorilo, da ga ne potrebujejo. Manjša deleža neuporabnikov, 27 % moških in 32 % žensk, pa sta navedla, da nimajo dovolj veščin za uporabo računalnika.

V letu 2023 je bilo brez digitalnih veščin 13 % moških in 14 % žensk. Zelo dobro razvite digitalne veščine je imelo 21 % moških in 17 % žensk, osnovne digitalne veščine pa 26 % moških in 29 % žensk.

Skoraj 40.000 delovno aktivnih strokovnjakov za IKT

Za uspešno digitalno družbo so ključni delavci, ki so sposobni razvijati, upravljati in vzdrževati sisteme IKT – strokovnjaki za IKT. V letu 2024 je bilo v Sloveniji delovno aktivnih 39.840 strokovnjakov za IKT, kar je predstavljalo 4,2 % vseh delovno aktivnih. V primerjavi z letom 2020, ko je bil ta delež 3,9-odstoten, se je njihovo število povečalo za 16 %.

Pregled po spolu pokaže, da je bilo med strokovnjaki za IKT 82 % moških in 18 % žensk. V primerjavi z letom 2020 se je delež žensk povečal za eno odstotno točko.



Med razvijalci programske opreme nekaj več kot desetina žensk

Med strokovnjake za IKT uvrščamo delovno aktivne v 24 poklicnih skupin poklicev. Število moških strokovnjakov za IKT se je v obdobju 2020–2024 povečalo za 15 %, število strokovnjakinj pa za 23 %. Največ strokovnjakov za IKT je bilo v poklicni skupini programerji računalniških aplikacij – 5.381, od tega 10 % žensk, in v poklicni skupini razvijalci programske opreme – 5.190, od tega 11 % žensk. Število strokovnjakov za IKT se je v primerjavi z 2020 v prvi skupini povečalo za 10 %, v drugi pa za 38 %.

Ženske so s 56 % delovno aktivnih prevladovale v poklicni skupini snovalci in administratorji podatkovnih baz, 47 % jih je bilo v skupini grafični in multimedijski oblikovalci ter 43 % v poklicni skupini predavatelji tečajev informacijskih tehnologij v neformalnem izobraževanju.



Skoraj dve tretjini podjetij imelo težave pri zaposlovanju strokovnjakov za IKT

V letu 2024 je izmed podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi zaposlovalo strokovnjake za IKT 18 % (v EU: 20 %): 12 % malih, 34 % srednje velikih in 87 % velikih podjetij.
V letu 2023 so v 73 % podjetij vzdrževali ali nudili podporo pri uporabi IKT zunanji izvajalci, v 37 % pa zaposleni v podjetju, vključno z zaposlenimi v matičnem ali povezanih podjetjih; med drugim so vzdrževali infrastrukturo IKT, razvijali ali nudili podporo za programsko opremo, spletne rešitve, skrbeli za varnost in zaščito podatkov.

Strokovnjake za IKT je v 2023 zaposlilo ali skušalo zaposliti 8 % podjetij (v EU: 10 %): 6 % malih, 13 % srednje velikih in 52 % velikih podjetij. Od teh se jih je 64 % (v EU: 58 %) pri tem srečalo z eno ali več izmed naslednjih težav:

• 84 % – prijavljenih premalo kandidatov,
• 83 % – kandidati niso imeli ustreznih delovnih izkušenj,
• 79 % – kandidati pričakovali višjo plačo,
• 54 % – kandidati niso imeli ustrezne izobrazbe (npr. formalne izobrazbe, opravljenega ustreznega usposabljanja).

Delež uporabnikov spletnih strani ali mobilnih aplikacij javnih ustanov večji pri ženskah

Digitalizacija javne uprave povečuje njeno učinkovitost ter omogoča prebivalcem in podjetjem enostaven dostop do različnih storitev prek interneta. V letu 2024 je v obdobju 12 mesecev pred anketiranjem spletne strani ali aplikacije javnih ustanov uporabljalo 74 % oseb, starih med 16 in 74 let (v EU: 70 %) – 72 % moških (v EU: 70 %) in 76 % žensk (v EU: 70 %). V primerjavi z letom 2023 se je ta uporaba skupno povečala za tri odstotne točke; pri moških za dve, pri ženskah pa za štiri odstotne točke.

Pregled vrst aktivnosti, izvedenih prek spleta, pokaže, da več žensk kot moških uporablja storitve, ki jih ponujajo na spletu javne ustanove.



33 % oseb je imelo pri uporabi spletnih strani ali mobilnih aplikacij javnih ustanov v obdobju 12 mesecev težave – 34 % moških in 33 % žensk. Pri moških uporabnikih je s 14 % prevladovala težavna uporaba spletne strani ali mobilne aplikacije (npr. slabo oblikovanje, nejasna navodila), pri ženskah pa s prav tako 14 % tehnične težave pri njihovi uporabi (npr. predolgo nalaganje, neodzivnost).

Pri namenu uporabe interneta večinoma brez izrazitih razlik med spoloma

Pri uporabi interneta za zasebne namene lani ni bilo večjih razlik med spoloma; določene aktivnosti je izvajalo več žensk kot moških.


Vsaj en spletni nakup je med aprilom 2023 in marcem 2024 opravilo 66 % oseb starih 16–74 let: 64 % moških in 69 % žensk.

Orodja generativne umetne inteligence, kot so ChatGPT, Copilot, Gemini, DALL-E ipd., je uporabljalo 23 % moških in 20 % žensk. Tehnologije umetne inteligence je poznalo 60 % moških in 55 % žensk.