Diplomanti višješolskega in visokošolskega izobraževanja, 2024
Diplomantov terciarnega izobraževanja več kot leto prej
Terciarno izobraževanje v Sloveniji je lani uspešno zaključilo približno 1.100 študentov več kot v letu pred tem. Največ diplomantov je zaključilo programe s področja poslovnih in upravnih ved, prava. Povečuje se delež tujih diplomantov.
Približno 17.700 diplomantov terciarnega izobraževanja
Lani je terciarno izobraževanje v Sloveniji uspešno zaključilo 17.704 študentov ali za 6,5 % več kot leto prej. Na višjih strokovnih šolah se je število diplomantov povečalo za 11,2 % (na 2.262), na visokošolskih zavodih pa za 5,8 % (na 15.442).
Izobrazbo 1. stopnje je pridobilo 53,4 % visokošolskih diplomantov, izobrazbo 2. stopnje 30,7 %, izobrazbo 3. stopnje pa 3,1 %. Podobno kot v prejšnjih letih so med diplomanti po deležu prevladovale ženske in diplomanti rednih študijskih programov.
Največ diplomantov poslovnih in upravnih ved, prava
V primerjavi z letom prej je študij uspešno zaključilo več diplomantov na vseh področjih izobraževanja, razen na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (za 3,0 % manj). Podobno kot pri prejšnjih generacijah je tudi v tej največji delež diplomantov zaključil študij s področij poslovnih in upravnih ved, prava (19,2 %) ter tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (16,5 %).
Med diplomantkami je bil delež največji na področju poslovnih in upravnih ved (21,2 %), najmanjši pa na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) (1,7 %). Med diplomanti moškega spola jih je največ diplomiralo na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (30,3 %), najmanj pa na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva (2,2 %).
42 % diplomantov mlajših od 25 let
Študij je pri manj kot 25 letih zaključilo 42 % diplomantov, kar je približno 2 odstotni točki manj kot leto prej. Povprečna starost diplomanta se je dvignila za pol leta, na 27,7 leta. Najmlajši so bili diplomanti visokošolskega univerzitetnega študija (24,4 leta). Med njimi jih je bilo mlajših od 25 let ob zaključku študija več kot tri četrtine (77 %) in približno 97 % jih je bilo rednih študentov.
Sledili so diplomanti enovitega magistrskega študija (26,5 leta) in visokošolskega strokovnega študija (28,2 leta). Med zadnjimi jih je bilo ob diplomiranju mlajših od 25 let nekaj več kot polovica (58 %) in podoben delež (56 %) jih je bilo rednih študentov. Preostali diplomanti so bili v povprečju starejši od 28 let, najvišjo povprečno starost smo zaznali pri doktorskih diplomantih (37,8 leta).
Med diplomanti več kot 1.600 tujih
Terciarno izobraževanje v Sloveniji je peto leto zapored uspešno zaključilo več kot tisoč študentov s tujim državljanstvom, in sicer 1.607 ali 37,0 % več kot v letu pred tem. Njihov delež med vsemi diplomanti terciarnega izobraževanja je znašal 9,1 %, z vidika ravni izobraževanja pa je bil največji med diplomanti doktorskega izobraževanja (19,6 %).
54,8 % tujih diplomantov je pridobilo visokošolsko izobrazbo 1. stopnje, 33,9 % visokošolsko izobrazbo 2. stopnje, 6,7 % doktorat znanosti in 4,6 % višjo strokovno izobrazbo.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Lani je terciarno izobraževanje v Sloveniji uspešno zaključilo 17.704 študentov ali za 6,5 % več kot leto prej. Na višjih strokovnih šolah se je število diplomantov povečalo za 11,2 % (na 2.262), na visokošolskih zavodih pa za 5,8 % (na 15.442).
Izobrazbo 1. stopnje je pridobilo 53,4 % visokošolskih diplomantov, izobrazbo 2. stopnje 30,7 %, izobrazbo 3. stopnje pa 3,1 %. Podobno kot v prejšnjih letih so med diplomanti po deležu prevladovale ženske in diplomanti rednih študijskih programov.
Največ diplomantov poslovnih in upravnih ved, prava
V primerjavi z letom prej je študij uspešno zaključilo več diplomantov na vseh področjih izobraževanja, razen na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (za 3,0 % manj). Podobno kot pri prejšnjih generacijah je tudi v tej največji delež diplomantov zaključil študij s področij poslovnih in upravnih ved, prava (19,2 %) ter tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (16,5 %).
Med diplomantkami je bil delež največji na področju poslovnih in upravnih ved (21,2 %), najmanjši pa na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) (1,7 %). Med diplomanti moškega spola jih je največ diplomiralo na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (30,3 %), najmanj pa na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva (2,2 %).
42 % diplomantov mlajših od 25 let
Študij je pri manj kot 25 letih zaključilo 42 % diplomantov, kar je približno 2 odstotni točki manj kot leto prej. Povprečna starost diplomanta se je dvignila za pol leta, na 27,7 leta. Najmlajši so bili diplomanti visokošolskega univerzitetnega študija (24,4 leta). Med njimi jih je bilo mlajših od 25 let ob zaključku študija več kot tri četrtine (77 %) in približno 97 % jih je bilo rednih študentov.
Sledili so diplomanti enovitega magistrskega študija (26,5 leta) in visokošolskega strokovnega študija (28,2 leta). Med zadnjimi jih je bilo ob diplomiranju mlajših od 25 let nekaj več kot polovica (58 %) in podoben delež (56 %) jih je bilo rednih študentov. Preostali diplomanti so bili v povprečju starejši od 28 let, najvišjo povprečno starost smo zaznali pri doktorskih diplomantih (37,8 leta).
Med diplomanti več kot 1.600 tujih
Terciarno izobraževanje v Sloveniji je peto leto zapored uspešno zaključilo več kot tisoč študentov s tujim državljanstvom, in sicer 1.607 ali 37,0 % več kot v letu pred tem. Njihov delež med vsemi diplomanti terciarnega izobraževanja je znašal 9,1 %, z vidika ravni izobraževanja pa je bil največji med diplomanti doktorskega izobraževanja (19,6 %).
54,8 % tujih diplomantov je pridobilo visokošolsko izobrazbo 1. stopnje, 33,9 % visokošolsko izobrazbo 2. stopnje, 6,7 % doktorat znanosti in 4,6 % višjo strokovno izobrazbo.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Diplomanti terciarnega izobraževanja po vrsti izobraževanja, Slovenija, 2024
|
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)
