Slovenija od leta 1991 do danes

Število prebivalcev Slovenije raste

Na začetku letošnjega leta je imela Slovenija 2.130.850 prebivalcev, kar je bilo 130.905 ali 6,5 % več kot ob osamosvojitvi leta 1991. Število prebivalcev narašča zaradi čedalje večjega števila tujcev. Na začetku leta je bilo med prebivalci Slovenije 10,1 % tujcev; med njimi jih je bilo največ, 77,2 % z območja nekdanje Jugoslavije, 10,0 % iz držav Evropske unije, 12,8 % pa iz drugih držav. Deleža tistih, ki so se v Slovenijo priselili z območja nekdanje Jugoslavije in iz EU, upadata, narašča pa delež priseljencev iz drugih držav.



Povprečna starost narašča

1. januarja letos je bila povprečna starost prebivalcev Slovenije 44,4 leta in se je od leta 2016 zvišala za 1,7 leta. Najvišjo povprečno starost so imeli v vseh teh 10 letih v pomurski statistični regiji – januarja letos so bili njeni prebivalci v povprečju stari 47,1 leta, kar je bilo 2,6 leta več kot pred desetletjem. Po drugi strani so bili »najmlajši« prebivalci osrednjeslovenske regije – v povprečju so bili stari 42,7 leta, kar je bilo 1,3 leta več kot leta 2016.



Lani največ delovno aktivnih doslej

V Sloveniji je bilo lani delovno aktivnih 944.008 oseb, kar je bilo največ od leta 1991 naprej oz. za 27,0 % več kot leta 1997, ko jih je bilo najmanj. Po drugi strani pa upada stopnja prostih delovnih mest; to je zanimiv kazalnik, ki odraža razmere na trgu dela. Prikazuje delež prostih delovnih mest v strukturi vseh delovnih mest, tj. prostih in zasedenih skupaj.

Najnižja stopnja prostih delovnih mest je bila v obdobju gospodarske krize, ki je trajala od konca leta 2008 do konca leta 2013. Najvišja je bila v 2. četrtletju leta 2022 (3,2 %), od tedaj pa upada in je bila v lanskem zadnjem lanskem četrtletju 2,2-odstotna. Najvišja, 5,1-odstotna, je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, sledila sta gradbeništvo s 4,7 % in gostinstvo s 4,5 %.

Povprečna mesečna neto plača lani 1.526 EUR

Povprečna mesečna plača v Sloveniji za leto 2024 je znašala 2.395 EUR bruto oz. 1.526 EUR neto. Zaradi različnih dejavnikov (menjava valute, inflacija ipd.) primerjava plač v daljšem časovnem obdobju ni smiselna. Več nam povejo podatki, koliko časa je bilo treba v posameznem obdobju delati za nakup določene dobrine ali kolikšno količino dobrine bi si v različnih letih lahko kupili s povprečno mesečno neto plačo. Lani smo tako, na primer, v primerjavi z letom 1991 lahko kupili petkrat toliko moških kavbojk, štirikrat toliko jabolk, trikrat toliko pšenične moke itd.



Gospodinjstva največ sredstev namenila za prevoz

Po zadnjih razpoložljivih podatkih (za leto 2022) so gospodinjstva v Sloveniji letno v povprečju porabila 26.474 EUR. Največ denarnih sredstev so namenila za prevoz (19,3 %), hrano in brezalkoholne pijače (15,4 %) ter stanovanja, vodo in energijo ter gorivo (12,9 %). 



Inflacija nižja, BDP na prebivalca višji

Lani je letna stopnja inflacije znašala 1,9 %, kar je bilo manj kot leto prej (4,2 %). Aprila letos je bila letna stopnja inflacije 2,3 %. V tem obdobju, torej med lanskim in letošnjim aprilom, so se najbolj podražile hrana in brezalkoholne pijače, za 5,9 %, najbolj pocenili pa so se izdelki in storitve iz skupine stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, za 1,8 %.

Bruto domači proizvod na prebivalca v tekočih cenah je lani znašal 31.490 EUR oz. več kot 6-krat toliko kot ob osamosvojitvi Slovenije, ko je obsegal 5.131 EUR.

Od prvih let po osamosvojitvi se je BDP realno najbolj zmanjšal na začetku velike gospodarske krize leta 2009 (–7,6 %), drugi največji upad pa se je zgodil leta 2020, ko nas je zajela pandemija covida-19 (–4,1 %). Najvišjo rast smo zaznali v letih 2021 (8,4 %) in 2007 (7,1 %), lani je bila rast 1,6-odstotna.



Lani pri blagovni menjavi s tujino primanjkljaj

Po začasnih podatkih smo lani vključno s posli oplemenitenja (ti obsegajo spreminjanje, izdelavo, sestavljanje, izboljšavo in prenovo blaga s ciljem, da se proizvede nov ali resnično izboljšan izdelek) izvozili za 61,5 milijarde EUR ali za 11,8 % več kot v istem obdobju leto prej, uvozili pa za 69,1 milijarde EUR ali za 21,1 % več. Pri blagovni menjavi s tujino je nastal primanjkljaj, saj je bila pokritost uvoza z izvozom 89,0-odstotna.

V države članice EU smo v primerjavi z letom 2023 vrednostno izvozili za 1,1 % več blaga in iz njih uvozili za 0,8 % več. V države nečlanice EU pa smo izvozili za 25,1 % več blaga kot leto prej in iz njih uvozili za 47,0 % več. Brez poslov oplemenitenja smo v države nečlanice EU izvozili za 3,6 % več blaga in iz njih uvozili za 1,1 % več. Uvoz iz držav nečlanic EU je brez poslov oplemenitenja tako dosegel vrednost 9,2 milijarde EUR, izvoz pa 10,3 milijarde EUR.

V lanskem letu so bili najpomembnejši izvozni trgi Švica, Nemčija, Hrvaška, Italija in Avstrija. Tudi uvozili smo vrednostno največ iz Švice, sledile so Nemčija, Kitajska, Indija in Italija. V primerjavi z letom prej sta najbolj narasla izvoz v Švico in uvoz iz Indije.

Glavna skupina proizvodov so bili kemični proizvodi. Pri izvozu je njihova vrednost predstavljala 45,6 % skupne vrednosti, pri uvozu pa 49,5 %. Pri slednjem se je njihova vrednost v primerjavi z letom prej skoraj podvojila. Sledili so stroji in transportne naprave (vrednostno 24,3 % izvoza in 19,3 % uvoza) ter izdelki, razvrščeni po materialu (12,7 % izvoza in 10,3 % uvoza).

Skoraj petkrat toliko prihodov turistov kot ob osamosvojitvi

Lani smo v Sloveniji našteli 6,6 milijona prihodov turistov, ti so ustvarili 16,9 milijona prenočitev. Prihodov je bilo skoraj petkrat toliko, prenočitev pa več kot trikrat toliko kot leta 1991. Domači turisti so lani ustvarili 23,2 % prihodov in 26,7 % prenočitev v Sloveniji. Med tujimi turisti jih je bilo največ iz Nemčije (ustvarili so 14,3 % prihodov in 15,9 % vseh prenočitev tujih turistov), sledili so tisti iz Italije (10,3 % prihodov, 8,9 % prenočitev) in Avstrije (8,3 % prihodov, 8,2 % prenočitev). Turisti so lani največkrat prenočili v gorskih občinah (30,6 % vseh prenočitev), sledile so zdraviliške (19,5 %) in obmorske (18,7 %).



Hrana je dražja, čedalje več je zavržemo in uvozimo

V zadnjih letih se zaradi gospodarskih, političnih in okoljskih sprememb vedno bolj zavedamo pomena hrane. Cene živil v zadnjih letih naraščajo, kljub temu pa se povečuje tudi količina zavržene hrane. Lani se je je zavrglo 164.803 ton ali za 9 % več kot leto prej. Večino porasta gre pripisati večji količini odpadne hrane v dejavnosti živilske proizvodnje. Ta se je v primerjavi z letom prej podvojila, ker so bile zavržene večje količine snovi, neprimernih za uživanje ali predelavo.

Največ odpadne hrane je lani sicer nastalo v gospodinjstvih (44 %). V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 34 % vse odpadne hrane, v proizvodnji hrane 13 %, najmanj (9 %) pa so je zavrgli v dejavnosti trgovine z živili.

V Sloveniji je lani stopnja samooskrbe pri zelenjavi dosegla 37 %, pri sadju 27 % in pri mesu 79 %. Medletna velika nihanja in nižje stopnje samooskrbe pri rastlinskih pridelkih so predvsem posledica neugodnih vremenskih razmer in sezonske narave pridelave. Po drugi strani pa so stopnje samooskrbe pri živalskih proizvodih precej višje in stabilnejše, saj je njihova proizvodnja v večji meri neodvisna od vremenskih vplivov. Prebivalec Slovenije je imel tako v lani v povprečju na voljo za prehrano 104 kg zelenjave, 143 kg sadja in 79 kg mesa.