Udeleženci predterciarnega izobraževanja, šolski leti 2024/2025 in 2023/2024
Manj osnovnošolcev, več dijakov
V šolskem letu 2024/25 je bilo v vrtce vpisanih 82.412 otrok, v osnovne šole 195.704 učencev in v srednje šole 83.839 dijakov.
Otrok v vrtcih manj kot leto prej
Na začetku šolskega leta 2024/25 je bilo v vrtce vključenih 82.412 otrok ali za 2.110 manj kot leto prej. Število otrok v prvem starostnem obdobju (otroci, stari 1 in 2 leti) se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšalo za 6 %, v drugi starostni skupini (otroci od 3. leta starosti do vstopa v šolo) pa za skoraj 1 %.
Predšolsko vzgojo je izvajalo 986 vrtcev in njihovih enot, od tega 862 javnih in 124 zasebnih. Velika večina otrok je obiskovala javne vrtce (94 %).
Otrok v osnovnošolskem izobraževanju nekoliko manj kot v prejšnjem letu
V opazovanem šolskem letu je bilo v osnovnošolsko izobraževanje vključenih 195.704 učencev oz. za 0,3 % manj kot v prejšnjem letu. V redni osnovnošolski program jih je bilo vpisanih 192.416, v prilagojeni pa 3.288.
Prag prvega razreda osnovne šole je prvič prestopilo 20.128 otrok. Otroci v Sloveniji začnejo osnovnošolsko izobraževanje v letu, ko dopolnijo šest let. Nekateri pa zaradi različnih razlogov šolanje začnejo leto pozneje kot vrstniki. V opazovanem šolskem letu je bilo med prvošolci 12 % sedemletnikov.
V razredih povprečno 19 učencev
Osnovnošolske programe je izvajalo 772 osnovnih šol in njihovih podružnic ter 48 šol, enot pri osnovnih šolah in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Največjo šolo (po številu učencev) je obiskovalo 1.145 učencev, največjo podružnico pa 540 otrok.
V oddelkih šol z rednim osnovnošolskim programom je bilo v povprečju 19 učencev. V oddelkih v samostojnih in matičnih osnovnih šolah jih je bilo 20, v oddelkih v podružničnih šolah pa povprečno 11. Posamezne regije so se po vrednosti tega kazalnika razlikovale od slovenskega povprečja: povprečno najmanjše število otrok v oddelkih so imele osnovne šole v pomurski in koroški (v obeh po 16), povprečno največje pa osnovne šole v osrednjeslovenski statistični regiji (21).
Med šoloobveznimi desetina otrok s posebnimi potrebami
V rednih in prilagojenih osnovnošolskih programih se je izobraževalo 20.534 otrok s posebnimi potrebami, kar je bil 10-odstotni delež celotne populacije šoloobveznih otrok. Večina teh otrok (84 %) je bila vključena v redni program, v njem so predstavljali 9-odstotni delež vseh učencev. Program se je zanje izvajal z dodatno strokovno pomočjo.
Dijakov čedalje več
V srednješolsko izobraževanje je bilo na začetku šolskega leta 2024/25 vključenih 83.839 dijakov oz. za skoraj 4 % več kot v prejšnjem. To izobraževanje je izvajalo 143 javnih srednjih šol z enotami, 6 zasebnih zavodov in 7 zavodov za mladostnike s posebnimi potrebami.
Med 24.692 dijaki prvih letnikov je bilo 23.534 takih, ki so se v srednjo šolo vpisali prvič. Preostalih 1.158 je ponavljalo prvi letnik ali pa zamenjalo program.
V poklicnih srednješolskih programih prevladujejo fantje, v splošnih dekleta
V srednje splošno izobraževanje je bilo vključenih 29.308 dijakov, v srednje tehniško in strokovno izobraževanje 39.470, v srednje poklicno 13.644, v nižje poklicno izobraževanje pa 1.417 dijakov.
Med dijaki nižjega poklicnega izobraževanja so ženske predstavljale tretjino (33 %), v srednjem poklicnem izobraževanju jih je bilo 30 %, v srednjem tehniškem in strokovnem pa 47 %. Ravno obrnjeno je bilo v programih srednjega splošnega izobraževanja; v te je bilo vključenih več žensk (61 %) kot moških.
Največ dijakov zanimata tehnika in računalništvo, največ dijakinj pa zdravstvo in osebne storitve
Za poklicno in strokovno izobraževanje se odloča precej več fantov kot deklet. Te programe je v opazovanem letu obiskovalo skoraj tri četrtine (73 %) dijakov moškega spola; v največjem številu sta jih zanimali področji Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (43 % vseh dijakov) ter Informacijske in komunikacijske tehnologije (8 %).
Dekleta so poklicne in strokovne programe izbrala v manjši meri (56 % vseh dijakinj); v največjem številu so se odločila za programe Zdravstvo in socialna varnost (12 % vseh dijakinj), Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ter Poslovne in upravne vede (v obeh po 11 %).
Več udeležencev v programih za izobraževanje odraslih
V programu osnovne šole za odrasle se je v šolskem letu 2023/24 izobraževalo 1.379 oseb (leto prej 1.221). Dve tretjini (66 %) vseh udeležencev je bilo moških in skoraj polovica vseh (48 %) je bilo mlajših od 18 let.
Srednješolske programe za odrasle je v prejšnjem šolskem letu obiskovalo 16.846 oseb oz. skoraj 6 % več kot v predhodnem. Tri četrtine (75 %) udeležencev je bilo mlajših od 25 let, porazdelitev po spolu pa je bila uravnotežena. 4 % udeležencev izmed vseh je želelo pridobiti srednjo splošno izobrazbo, 60 % srednjo tehniško in drugo strokovno izobrazbo, 36 % pa nižjo in srednjo poklicno izobrazbo. Največ oseb se je izobraževalo v programih s področja poslovnih in upravnih ved.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Na začetku šolskega leta 2024/25 je bilo v vrtce vključenih 82.412 otrok ali za 2.110 manj kot leto prej. Število otrok v prvem starostnem obdobju (otroci, stari 1 in 2 leti) se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšalo za 6 %, v drugi starostni skupini (otroci od 3. leta starosti do vstopa v šolo) pa za skoraj 1 %.
Predšolsko vzgojo je izvajalo 986 vrtcev in njihovih enot, od tega 862 javnih in 124 zasebnih. Velika večina otrok je obiskovala javne vrtce (94 %).
Otrok v osnovnošolskem izobraževanju nekoliko manj kot v prejšnjem letu
V opazovanem šolskem letu je bilo v osnovnošolsko izobraževanje vključenih 195.704 učencev oz. za 0,3 % manj kot v prejšnjem letu. V redni osnovnošolski program jih je bilo vpisanih 192.416, v prilagojeni pa 3.288.
Prag prvega razreda osnovne šole je prvič prestopilo 20.128 otrok. Otroci v Sloveniji začnejo osnovnošolsko izobraževanje v letu, ko dopolnijo šest let. Nekateri pa zaradi različnih razlogov šolanje začnejo leto pozneje kot vrstniki. V opazovanem šolskem letu je bilo med prvošolci 12 % sedemletnikov.
V razredih povprečno 19 učencev
Osnovnošolske programe je izvajalo 772 osnovnih šol in njihovih podružnic ter 48 šol, enot pri osnovnih šolah in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Največjo šolo (po številu učencev) je obiskovalo 1.145 učencev, največjo podružnico pa 540 otrok.
V oddelkih šol z rednim osnovnošolskim programom je bilo v povprečju 19 učencev. V oddelkih v samostojnih in matičnih osnovnih šolah jih je bilo 20, v oddelkih v podružničnih šolah pa povprečno 11. Posamezne regije so se po vrednosti tega kazalnika razlikovale od slovenskega povprečja: povprečno najmanjše število otrok v oddelkih so imele osnovne šole v pomurski in koroški (v obeh po 16), povprečno največje pa osnovne šole v osrednjeslovenski statistični regiji (21).
Med šoloobveznimi desetina otrok s posebnimi potrebami
V rednih in prilagojenih osnovnošolskih programih se je izobraževalo 20.534 otrok s posebnimi potrebami, kar je bil 10-odstotni delež celotne populacije šoloobveznih otrok. Večina teh otrok (84 %) je bila vključena v redni program, v njem so predstavljali 9-odstotni delež vseh učencev. Program se je zanje izvajal z dodatno strokovno pomočjo.
Dijakov čedalje več
V srednješolsko izobraževanje je bilo na začetku šolskega leta 2024/25 vključenih 83.839 dijakov oz. za skoraj 4 % več kot v prejšnjem. To izobraževanje je izvajalo 143 javnih srednjih šol z enotami, 6 zasebnih zavodov in 7 zavodov za mladostnike s posebnimi potrebami.
Med 24.692 dijaki prvih letnikov je bilo 23.534 takih, ki so se v srednjo šolo vpisali prvič. Preostalih 1.158 je ponavljalo prvi letnik ali pa zamenjalo program.
V poklicnih srednješolskih programih prevladujejo fantje, v splošnih dekleta
V srednje splošno izobraževanje je bilo vključenih 29.308 dijakov, v srednje tehniško in strokovno izobraževanje 39.470, v srednje poklicno 13.644, v nižje poklicno izobraževanje pa 1.417 dijakov.
Med dijaki nižjega poklicnega izobraževanja so ženske predstavljale tretjino (33 %), v srednjem poklicnem izobraževanju jih je bilo 30 %, v srednjem tehniškem in strokovnem pa 47 %. Ravno obrnjeno je bilo v programih srednjega splošnega izobraževanja; v te je bilo vključenih več žensk (61 %) kot moških.
Največ dijakov zanimata tehnika in računalništvo, največ dijakinj pa zdravstvo in osebne storitve
Za poklicno in strokovno izobraževanje se odloča precej več fantov kot deklet. Te programe je v opazovanem letu obiskovalo skoraj tri četrtine (73 %) dijakov moškega spola; v največjem številu sta jih zanimali področji Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (43 % vseh dijakov) ter Informacijske in komunikacijske tehnologije (8 %).
Dekleta so poklicne in strokovne programe izbrala v manjši meri (56 % vseh dijakinj); v največjem številu so se odločila za programe Zdravstvo in socialna varnost (12 % vseh dijakinj), Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve ter Poslovne in upravne vede (v obeh po 11 %).
Več udeležencev v programih za izobraževanje odraslih
V programu osnovne šole za odrasle se je v šolskem letu 2023/24 izobraževalo 1.379 oseb (leto prej 1.221). Dve tretjini (66 %) vseh udeležencev je bilo moških in skoraj polovica vseh (48 %) je bilo mlajših od 18 let.
Srednješolske programe za odrasle je v prejšnjem šolskem letu obiskovalo 16.846 oseb oz. skoraj 6 % več kot v predhodnem. Tri četrtine (75 %) udeležencev je bilo mlajših od 25 let, porazdelitev po spolu pa je bila uravnotežena. 4 % udeležencev izmed vseh je želelo pridobiti srednjo splošno izobrazbo, 60 % srednjo tehniško in drugo strokovno izobrazbo, 36 % pa nižjo in srednjo poklicno izobrazbo. Največ oseb se je izobraževalo v programih s področja poslovnih in upravnih ved.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)