Aktivno in neaktivno prebivalstvo, priložnostni modul, 2024
Velika večina mladih menila, da njihove spretnosti ustrezajo zahtevam dela, ki so ga opravljali
Skoraj 70 % delovno aktivnih mladih, starih 15–34 let, je bilo lani zaposlenih za nedoločen čas. Desetina delovno aktivnih mladih je menila, da večina njihovih spretnosti presega zahtevane za delo, ki ga opravljajo. 16 % mladih je v preteklosti opustilo ali zamenjalo vsaj en izobraževalni program.
Delovno aktivnih polovica mladih, starih do vključno 29 let
Med mladimi v starostni skupini 15–24 let je bil lani delovno aktiven približno vsak tretji prebivalec, v starostni skupini do 29 let pa vsak drugi.
Mladi med 15. in 29. letom starosti so predstavljali približno tretjino vseh brezposelnih. Stopnja brezposelnosti je bila med mladimi v Sloveniji 8,0-odstotna, za 3,4 odstotne točke nižja od EU-povprečja. Med članicami EU je bila najnižja v Nemčiji, 5,6-odstotna, najvišja pa v Španiji, 20,2-odstotna.
69 % delovno aktivnih mladih je bilo zaposlenih za nedoločen čas
Več kot dve tretjini delovno aktivnih mladih, starih 15–34 let, je bilo zaposlenih v delovnem razmerju za nedoločen čas, 11 % jih je imelo zaposlitev za določen čas, prav tolikšen delež jih je delal prek študentskega servisa. Preostala desetina je bila samozaposlena ali pa so delali v drugih oblikah dela.
Pri 13 % mladih je bila raven njihove dosežene izobrazbe višja od zahtevane za delo, ki so ga opravljali
Lani smo v raziskovanju Aktivno in neaktivno prebivalstvo poseben poudarek namenili mladim na trgu dela. Med drugim smo ugotavljali, v kolikšni meri izobrazba mladih prebivalcev, starih 15–34 let, ustreza zahtevam dela, ki so ga opravljali, in koliko delu ustrezajo njihove spretnosti.
82 % delovno aktivnih mladih je bilo lani mnenja, da raven njihove dosežene izobrazbe ustreza delu, ki so ga opravljali. Takih, ki so opravljali delo, za katero so ocenili, da zahteva višjo raven od njihove izobrazbe, je bilo 4 %. Da njihova raven izobrazbe presega tisto, ki jo zahteva delo, je navedlo 17 % višje- ali visokošolsko izobraženih delovno aktivnih mladih in 13 % srednješolsko izobraženih.
Spretnosti delovno aktivnih mladih v 87 % ustrezale njihovemu delu
Spretnosti ali veščine so znanja, sposobnosti, kompetence in izkušnje, ki jih pridobimo med izobraževanjem, usposabljanjem in delom. Velika večina delovno aktivnih mladih, 87 %, je ocenila, da njihove spretnosti ustrezajo zahtevam njihovega dela. Nekaj več kot desetina mladih pa je menila, da njihove spretnosti večinoma presegajo zahtevane za delo, ki ga opravljajo.
16 % mladih je kdaj zamenjalo ali opustilo izobraževalni program
Med izobraževanjem lahko šolajoče osebe zaradi neustreznosti programa ali drugih razlogov zamenjajo ali opustijo izobraževalni program. V svojem dosedanjem izobraževanju je opustilo ali zamenjalo vsaj en izobraževalni program 16 % mladih, tj. približno 69.000. Med njimi jih je večina, 56 %, opustilo ali zamenjalo višje- ali visokošolski izobraževalni program.
Med delovno aktivnimi mladimi je v preteklosti kdaj opustil ali zamenjal izobraževalni program vsak peti, medtem ko je bilo med neaktivnimi mladimi takih 8 %. Velika večina (86 %) slednjih je bilo po statusu aktivnosti dijakov ali študentov.
Največ mladih (47 %) je izobraževalni program opustilo ali zamenjalo, ker ta ni zadovoljil njihovih potreb in interesa oziroma je bil prezahteven. Nekaj manj kot tretjina je imela za zamenjavo ali opustitev različne osebne razloge, kot so zdravstveni ali finančni razlog ali pomanjkanje motivacije, 13 % pa jih je opustilo izobraževanje, ker so si želeli delati.
V formalno ali neformalno izobraževanje vključenih več kot dve tretjini mladih
69 % mladih, starih 15–34 let, je bilo vključenih v različne oblike formalnega ali neformalnega izobraževanja. Med mladimi v starostni skupini 15–24 let jih je bilo 86 %, v skupini 25–34 let pa 52 %.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
V podatkovni bazi Sistat smo posodobili tudi tabele s podatki o vključenosti odraslih v formalno in neformalno izobraževanje.
Med mladimi v starostni skupini 15–24 let je bil lani delovno aktiven približno vsak tretji prebivalec, v starostni skupini do 29 let pa vsak drugi.
Mladi med 15. in 29. letom starosti so predstavljali približno tretjino vseh brezposelnih. Stopnja brezposelnosti je bila med mladimi v Sloveniji 8,0-odstotna, za 3,4 odstotne točke nižja od EU-povprečja. Med članicami EU je bila najnižja v Nemčiji, 5,6-odstotna, najvišja pa v Španiji, 20,2-odstotna.
69 % delovno aktivnih mladih je bilo zaposlenih za nedoločen čas
Več kot dve tretjini delovno aktivnih mladih, starih 15–34 let, je bilo zaposlenih v delovnem razmerju za nedoločen čas, 11 % jih je imelo zaposlitev za določen čas, prav tolikšen delež jih je delal prek študentskega servisa. Preostala desetina je bila samozaposlena ali pa so delali v drugih oblikah dela.
Pri 13 % mladih je bila raven njihove dosežene izobrazbe višja od zahtevane za delo, ki so ga opravljali
Lani smo v raziskovanju Aktivno in neaktivno prebivalstvo poseben poudarek namenili mladim na trgu dela. Med drugim smo ugotavljali, v kolikšni meri izobrazba mladih prebivalcev, starih 15–34 let, ustreza zahtevam dela, ki so ga opravljali, in koliko delu ustrezajo njihove spretnosti.
82 % delovno aktivnih mladih je bilo lani mnenja, da raven njihove dosežene izobrazbe ustreza delu, ki so ga opravljali. Takih, ki so opravljali delo, za katero so ocenili, da zahteva višjo raven od njihove izobrazbe, je bilo 4 %. Da njihova raven izobrazbe presega tisto, ki jo zahteva delo, je navedlo 17 % višje- ali visokošolsko izobraženih delovno aktivnih mladih in 13 % srednješolsko izobraženih.
Spretnosti delovno aktivnih mladih v 87 % ustrezale njihovemu delu
Spretnosti ali veščine so znanja, sposobnosti, kompetence in izkušnje, ki jih pridobimo med izobraževanjem, usposabljanjem in delom. Velika večina delovno aktivnih mladih, 87 %, je ocenila, da njihove spretnosti ustrezajo zahtevam njihovega dela. Nekaj več kot desetina mladih pa je menila, da njihove spretnosti večinoma presegajo zahtevane za delo, ki ga opravljajo.
16 % mladih je kdaj zamenjalo ali opustilo izobraževalni program
Med izobraževanjem lahko šolajoče osebe zaradi neustreznosti programa ali drugih razlogov zamenjajo ali opustijo izobraževalni program. V svojem dosedanjem izobraževanju je opustilo ali zamenjalo vsaj en izobraževalni program 16 % mladih, tj. približno 69.000. Med njimi jih je večina, 56 %, opustilo ali zamenjalo višje- ali visokošolski izobraževalni program.
Med delovno aktivnimi mladimi je v preteklosti kdaj opustil ali zamenjal izobraževalni program vsak peti, medtem ko je bilo med neaktivnimi mladimi takih 8 %. Velika večina (86 %) slednjih je bilo po statusu aktivnosti dijakov ali študentov.
Največ mladih (47 %) je izobraževalni program opustilo ali zamenjalo, ker ta ni zadovoljil njihovih potreb in interesa oziroma je bil prezahteven. Nekaj manj kot tretjina je imela za zamenjavo ali opustitev različne osebne razloge, kot so zdravstveni ali finančni razlog ali pomanjkanje motivacije, 13 % pa jih je opustilo izobraževanje, ker so si želeli delati.
V formalno ali neformalno izobraževanje vključenih več kot dve tretjini mladih
69 % mladih, starih 15–34 let, je bilo vključenih v različne oblike formalnega ali neformalnega izobraževanja. Med mladimi v starostni skupini 15–24 let jih je bilo 86 %, v skupini 25–34 let pa 52 %.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
V podatkovni bazi Sistat smo posodobili tudi tabele s podatki o vključenosti odraslih v formalno in neformalno izobraževanje.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Priložnostni modul Mladi na trgu dela je bil leta 2024 vključen v raziskovanje Aktivno in neaktivno prebivalstvo. Podatki zanj so bili zbrani z anketnim vprašalnikom.
S priložnostnim modulom smo zbirali podatke o opustitvi formalnega izobraževanja in razlogih za to ter o ujemanju dosežene izobrazbe in spretnosti z delom, ki so ga mladi opravljali v referenčnem tednu.
Na vprašanja iz modula so odgovarjali vsi anketirani v starostni skupini 15–34 let. Podatke smo zbirali vse leto, v 1. valu.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
S priložnostnim modulom smo zbirali podatke o opustitvi formalnega izobraževanja in razlogih za to ter o ujemanju dosežene izobrazbe in spretnosti z delom, ki so ga mladi opravljali v referenčnem tednu.
Na vprašanja iz modula so odgovarjali vsi anketirani v starostni skupini 15–34 let. Podatke smo zbirali vse leto, v 1. valu.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
