Cestni blagovni prevoz, 2024

Upad tako pri notranjem kot pri mednarodnem prevozu

Leta 2024 je bilo v cestnem blagovnem prevozu prepeljanih 100,4 milijona ton blaga ali za 5 % manj kot leto prej. Upad je bil zaznan tako v notranjem kot v mednarodnem prevozu – v prvem je bilo prepeljanih 65,8 milijona ton blaga ali 4 % manj, v drugem pa 34,6 milijona ton ali 6 % manj kot pred letom dni.
 
Pri tem je bilo opravljenih 21,9 milijarde tonskih kilometrov oziroma 3 % manj. V notranjem prevozu jih je bilo 2,7 milijarde ali 14 % manj, v mednarodnem prevozu pa 19,2 milijarde ali 1 % manj. 

V notranjem prevozu sta bili prepeljani dve tretjini (66 %) vsega blaga in opravljenih 12 % vseh tonskih kilometrov.

Vseh prevoženih kilometrov je bilo 1,8 milijarde (2 % manj kot leto prej), od tega jih je bilo 81 % opravljenih z naloženim tovorom. 

V tujino prepeljana desetina blaga

Podrobnejši prikaz strukture mednarodnega prevoza kaže, da je bilo iz Slovenije v tujino prepeljanega 10 % vsega blaga (leto prej 11 %), v nasprotni smeri 9 %, med dvema tujima državama 11 %, znotraj tuje države kot njen notranji prevoz (kabotaža) pa 4 % blaga (leto prej 5 %).

V mednarodnem prevozu je bilo opravljenih 88 % vseh tonskih kilometrov: iz Slovenije v tujino 22 %, v Slovenijo 20 %, v prevozu blaga med dvema tujima državama 40 %, v kabotaži pa 5 % vseh tonskih kilometrov.

V mednarodnem blagovnem prometu največ blaga izmenjanega z Italijo in Avstrijo

Tovorna vozila, registrirana v Sloveniji, so iz tujine v Slovenijo prepeljala 8,9 milijona ton blaga (5 % manj kot v 2023). Največ ga je bilo naloženega v Italiji (29 %), sledile so Avstrija (24 %), Nemčija (14 %) in Hrvaška (13 %).

Iz Slovenije v tujino so omenjena vozila prepeljala 10,3 milijona ton (11 % manj kot v 2023): 33 % v Italijo, 21 % v Avstrijo, 14 % na Hrvaško in 13 % v Nemčijo.

Rude in kamnine še vedno najpogostejši tovor

Med blagom, prepeljanim s slovenskimi tovornimi vozili, ga je bilo tudi lani največ iz blagovne skupine rude in kamnine, in sicer tretjina celotne količine (33 %). Sledili so drugo blago (20 %), nekovinski mineralni izdelki (10 %), proizvodi predelovalnih dejavnosti (8 %) ter kmetijski, gozdarski in ribiški proizvodi (7 %).

V notranjem prevozu je bilo prav tako največ blaga iz skupine rude in kamnine (47 %) ter iz skupin drugo blago in nekovinski mineralni izdelki (oboje po 12 %).

V mednarodnem prevozu pa je bilo največ tovora iz blagovne skupine drugo blago (33 %). Sledili so proizvodi iz predelovalnih dejavnosti (15 %), prevozna sredstva in stroji (10 %) ter kmetijski, gozdarski in ribiški proizvodi (9 %).

Največ prepeljanega blaga je bilo v obliki razsutega tovora (43 %), sledil je tovor na paletah (22 %).