Kazalniki zelene rasti, 2023
Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov višji
S kazalniki zelene rasti prikazujemo okoljske razsežnosti kakovosti življenja, produktivnost pri uporabi okoljskih sredstev in naravnih virov, temeljne naravne dobrine ter politične odzive in gospodarske priložnosti.
V nadaljevanju prikazujemo vrednosti izbranih kazalnikov za leto 2023, razen če ni navedeno drugače.
Delež površin, namenjenih ekološkemu kmetovanju, znova večji, večji tudi delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov
Delež površin kmetijskih zemljišč, uporabljenih za ekološko kmetovanje ali preusmeritev vanj, se je povečal za 0,3 odstotne točke in je zajemal 11,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Ta delež se od leta 2005 povečuje vsako leto, z izjemo leta 2020. Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov med vsemi zbranimi komunalnimi odpadki se je zvišal – znašal je 73,7 % ali za 0,3 odstotne točke več kot leto prej.
Lesna zaloga in delež kmetijskih površin v uporabi ostala na enaki ravni
Delež kmetijskih površin v uporabi je tretje leto zapored ostal enak, in sicer so te obsegale 23,7 odstotka površine Slovenije. Količina lesne zaloge je tretje leto zapored ostala na enaki ravni, in sicer 303,5 m3 na hektar. Delež akvakulture v celotni ribiški proizvodnji pa se je na letni ravni zmanjšal za 2,4 odstotne točke, na 91,4 %. Nekovinski minerali so obsegali 65,5 % izkoriščenih domačih virov ali za 2,2 odstotne točke manj kot leto prej. Sledila je biomasa s 24,7 % (rast za 1,3 odstotne točke). Najmanjši delež so z 9,8 % predstavljale fosilne energetske surovine (rast za 0,9 odstotne točke). Izkoriščanje domačih virov na osebo se je znižalo za 0,1 tone, na 12,4 tone.
Bruto bilanci dušika in fosforja nižji
Bruto bilančni presežek dušika na kmetijskih zemljiščih v uporabi je upadel na 34 kilogramov na hektar, kar je za polovico manj kot prejšnje leto. Bruto bilanca fosforja pa je bila nevtralna, kar pomeni, da je bila skupna količina njegovih vnosov na kmetijska zemljišča v uporabi enaka količini odvzemov z njih. Leto prej je bila bilanca pozitivna, in sicer je znašala 3 kilograme na hektar.
Ponovno več emisij CO2 v cestnem prometu
V 2022 so emisije ogljikovega dioksida (CO2) v cestnem prometu znašale 2.499 kilogramov CO2 na prebivalca, kar je bilo za 3 % več kot leto prej. Pri podkategoriji emisij CO2 v osebnem cestnem prometu (avtomobili, motorji ipd.) pa so obsegale 1.250 kilogramov CO2 na prebivalca ali na letni ravni za 8 % več.
Delež okoljskih davkov znova upadel
Deleža državnih proračunskih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) na področju okolja in energije sta se znižala – prvi za 2,6 odstotne točke, na 3,6 %, drugi pa za 1,3 odstotne točke, na prav tako 3,6 %. Delež okoljskih davkov je upadel sedmo leto zapored, in sicer tokrat za 0,2 odstotne točke, na 7,6 %.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Delež površin, namenjenih ekološkemu kmetovanju, znova večji, večji tudi delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov
Delež površin kmetijskih zemljišč, uporabljenih za ekološko kmetovanje ali preusmeritev vanj, se je povečal za 0,3 odstotne točke in je zajemal 11,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Ta delež se od leta 2005 povečuje vsako leto, z izjemo leta 2020. Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov med vsemi zbranimi komunalnimi odpadki se je zvišal – znašal je 73,7 % ali za 0,3 odstotne točke več kot leto prej.
Lesna zaloga in delež kmetijskih površin v uporabi ostala na enaki ravni
Delež kmetijskih površin v uporabi je tretje leto zapored ostal enak, in sicer so te obsegale 23,7 odstotka površine Slovenije. Količina lesne zaloge je tretje leto zapored ostala na enaki ravni, in sicer 303,5 m3 na hektar. Delež akvakulture v celotni ribiški proizvodnji pa se je na letni ravni zmanjšal za 2,4 odstotne točke, na 91,4 %. Nekovinski minerali so obsegali 65,5 % izkoriščenih domačih virov ali za 2,2 odstotne točke manj kot leto prej. Sledila je biomasa s 24,7 % (rast za 1,3 odstotne točke). Najmanjši delež so z 9,8 % predstavljale fosilne energetske surovine (rast za 0,9 odstotne točke). Izkoriščanje domačih virov na osebo se je znižalo za 0,1 tone, na 12,4 tone.
Bruto bilanci dušika in fosforja nižji
Bruto bilančni presežek dušika na kmetijskih zemljiščih v uporabi je upadel na 34 kilogramov na hektar, kar je za polovico manj kot prejšnje leto. Bruto bilanca fosforja pa je bila nevtralna, kar pomeni, da je bila skupna količina njegovih vnosov na kmetijska zemljišča v uporabi enaka količini odvzemov z njih. Leto prej je bila bilanca pozitivna, in sicer je znašala 3 kilograme na hektar.
Ponovno več emisij CO2 v cestnem prometu
V 2022 so emisije ogljikovega dioksida (CO2) v cestnem prometu znašale 2.499 kilogramov CO2 na prebivalca, kar je bilo za 3 % več kot leto prej. Pri podkategoriji emisij CO2 v osebnem cestnem prometu (avtomobili, motorji ipd.) pa so obsegale 1.250 kilogramov CO2 na prebivalca ali na letni ravni za 8 % več.
Delež okoljskih davkov znova upadel
Deleža državnih proračunskih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) na področju okolja in energije sta se znižala – prvi za 2,6 odstotne točke, na 3,6 %, drugi pa za 1,3 odstotne točke, na prav tako 3,6 %. Delež okoljskih davkov je upadel sedmo leto zapored, in sicer tokrat za 0,2 odstotne točke, na 7,6 %.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Delež površin kmetijskih zemljišč, uporabljenih za ekološko kmetovanje ali preusmeritev vanj, Slovenija
Izkoriščanje domačih virov, Slovenija, 2023
Kazalniki zelene rasti, Slovenija
1) ... ni podatka |
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
