Dan varne rabe interneta
11. februar 2025, dan varne uporabe interneta
Več kot polovica 16–74-letnikov je že slišala za tehnologije umetne inteligence. Orodja generativne UI, kot sta ChatGPT in Copilot, je uporabljalo več kot dve tretjini dijakov in študentov.
Dan varne uporabe interneta bomo letos zaznamovali 11. februarja. Glavna tema je ozaveščanje o izzivih uporabe umetne inteligence (UI). Čeprav tehnologije UI zagotavljajo številne prednosti, kot sta lažji dostop do znanja in poenostavitev dela, prinašajo tudi tveganja, na primer ustvarjanje zavajajočih informacij in zasvojenost, zlasti med mladimi.
Internet uporabljalo sedem od desetih upokojencev, starih do vključno 74 let
Uporaba naprednih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, je tesno povezana z razvojem digitalne družbe in njeno zmožnostjo prilagajanja tehnološkemu napredku. Internet je v 1. četrtletju 2024 uporabljalo 91 % (v EU: 93 %) oseb, starih od 16 do 74 let (v nadaljevanju: prebivalci). Delež takih uporabnikov interneta je bil največji med prebivalci z višješolsko, visokošolsko ali še višjo izobrazbo (99 %), sledili so srednješolsko izobraženi (91 %), najmanjši delež pa je bil med tistimi z največ osnovnošolsko izobrazbo (78 %).
Z vidika statusa so internet v opazovanem obdobju uporabljali vsi dijaki ali študenti. Med zaposlenimi ali samozaposlenimi je bilo uporabnikov 98 %, med nezaposlenimi 93 % in med upokojenci 69 %.
Interneta še nikoli ni uporabljalo 7 % prebivalcev (v EU: 5 %); med 65–74-letniki je bilo takih 29 %, med 55–64-letniki pa 9 %. Neuporabnikov je bilo med upokojenci 24 %, 5 % med brezposelnimi ter 1 % med zaposlenimi ali samozaposlenimi.
Skoraj vsi dijaki in študenti, stari več kot 15 let, so že slišali za umetno inteligenco
Umetna inteligenca pri navajanju informacij uporablja obstoječe podatke, zato je treba preveriti kakovost informacij. Neresnično ali dvomljivo informacijo je v 1. četrtletju 2023 na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih videlo 53 % prebivalcev; 36 % jih je preverilo resničnost te informacije, 64 % pa jih tega ni naredilo. 71 % slednjih pa jih je tako ravnalo, ker so že vedeli, da je vir ali informacija nezanesljiva.
57 % prebivalcev je na vprašanje o poznavanju tehnologij UI odgovorilo pritrdilno; takih je bilo največ med dijaki in študenti (94 %), 66 % med zaposlenimi in samozaposlenimi ter najmanj med upokojenci (24 %).
Na poznavanje teh tehnologij vpliva tudi raven dosežene izobrazbe. Med terciarno izobraženimi prebivalci je bilo takih 78 %, med tistimi s srednješolsko izobrazbo 51 %, med prebivalci z največ osnovnošolsko pa 44 %.
Več kot petina uporabljala orodja generativne UI
Orodja generativne umetne inteligence, kot so ChatGPT, Copilot, Gemini in DALL-E, je v 1. četrtletju 2024 uporabljalo 21 % prebivalcev Slovenije; 23 % med moškimi in 20 % med ženskami.
Delež uporabnikov teh orodij je bil največji med prebivalci s terciarno izobrazbo (37 %). Med tistimi z osnovnošolsko izobrazbo je znašal petino (20 %) in tistimi s srednješolsko 14 %.
Med dijaki in študenti jih je omenjena orodja UI uporabljalo 70 %, med zaposlenimi 24 % ter med upokojenci 4 %.
Štirje od desetih prebivalcev Norveške uporabljali generativno umetno inteligenco
Obseg uporabe orodij generativne umetne inteligence so v letu 2024 spremljale še štiri druge evropske države. Med njimi je bil delež takih 16–74-letnikov največji na Norveškem (38 %), sledili sta Avstrija in Švedska s po 28 %, najmanjši med opazovano četverico pa s 26 % na Nizozemskem (18–74 let). Primerjava z drugimi državami EU bo mogoča z letom 2025, ko bodo uporabo orodij generativne UI spremljale vse članice EU.
Sedem od desetih prebivalcev Slovenije še ni uporabljalo orodij generativne umetne inteligence; 5 % neuporabnikov teh orodij je kot enega od razlogov za to navedlo skrbi zaradi varnosti ali zasebnosti. 3 % neuporabnikov interneta pa nezaupanje v informacije na internetu.
Pametno uro, zapestnico ali druge pametne dodatke uporabljala več kot tretjina
Tehnologije umetne inteligence najdemo tudi v številnih drugih pametnih napravah ali sistemih, npr. kot virtualne asistente, v pametnih urah, zobnih ščetkah, igračah. Obseg uporabe navedenih naprav ali sistemov med prebivalci je bil naslednji:
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Internet uporabljalo sedem od desetih upokojencev, starih do vključno 74 let
Uporaba naprednih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, je tesno povezana z razvojem digitalne družbe in njeno zmožnostjo prilagajanja tehnološkemu napredku. Internet je v 1. četrtletju 2024 uporabljalo 91 % (v EU: 93 %) oseb, starih od 16 do 74 let (v nadaljevanju: prebivalci). Delež takih uporabnikov interneta je bil največji med prebivalci z višješolsko, visokošolsko ali še višjo izobrazbo (99 %), sledili so srednješolsko izobraženi (91 %), najmanjši delež pa je bil med tistimi z največ osnovnošolsko izobrazbo (78 %).
Z vidika statusa so internet v opazovanem obdobju uporabljali vsi dijaki ali študenti. Med zaposlenimi ali samozaposlenimi je bilo uporabnikov 98 %, med nezaposlenimi 93 % in med upokojenci 69 %.
Interneta še nikoli ni uporabljalo 7 % prebivalcev (v EU: 5 %); med 65–74-letniki je bilo takih 29 %, med 55–64-letniki pa 9 %. Neuporabnikov je bilo med upokojenci 24 %, 5 % med brezposelnimi ter 1 % med zaposlenimi ali samozaposlenimi.
Skoraj vsi dijaki in študenti, stari več kot 15 let, so že slišali za umetno inteligenco
Umetna inteligenca pri navajanju informacij uporablja obstoječe podatke, zato je treba preveriti kakovost informacij. Neresnično ali dvomljivo informacijo je v 1. četrtletju 2023 na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih videlo 53 % prebivalcev; 36 % jih je preverilo resničnost te informacije, 64 % pa jih tega ni naredilo. 71 % slednjih pa jih je tako ravnalo, ker so že vedeli, da je vir ali informacija nezanesljiva.
57 % prebivalcev je na vprašanje o poznavanju tehnologij UI odgovorilo pritrdilno; takih je bilo največ med dijaki in študenti (94 %), 66 % med zaposlenimi in samozaposlenimi ter najmanj med upokojenci (24 %).
Na poznavanje teh tehnologij vpliva tudi raven dosežene izobrazbe. Med terciarno izobraženimi prebivalci je bilo takih 78 %, med tistimi s srednješolsko izobrazbo 51 %, med prebivalci z največ osnovnošolsko pa 44 %.
Več kot petina uporabljala orodja generativne UI
Orodja generativne umetne inteligence, kot so ChatGPT, Copilot, Gemini in DALL-E, je v 1. četrtletju 2024 uporabljalo 21 % prebivalcev Slovenije; 23 % med moškimi in 20 % med ženskami.
Delež uporabnikov teh orodij je bil največji med prebivalci s terciarno izobrazbo (37 %). Med tistimi z osnovnošolsko izobrazbo je znašal petino (20 %) in tistimi s srednješolsko 14 %.
Med dijaki in študenti jih je omenjena orodja UI uporabljalo 70 %, med zaposlenimi 24 % ter med upokojenci 4 %.
Štirje od desetih prebivalcev Norveške uporabljali generativno umetno inteligenco
Obseg uporabe orodij generativne umetne inteligence so v letu 2024 spremljale še štiri druge evropske države. Med njimi je bil delež takih 16–74-letnikov največji na Norveškem (38 %), sledili sta Avstrija in Švedska s po 28 %, najmanjši med opazovano četverico pa s 26 % na Nizozemskem (18–74 let). Primerjava z drugimi državami EU bo mogoča z letom 2025, ko bodo uporabo orodij generativne UI spremljale vse članice EU.
Sedem od desetih prebivalcev Slovenije še ni uporabljalo orodij generativne umetne inteligence; 5 % neuporabnikov teh orodij je kot enega od razlogov za to navedlo skrbi zaradi varnosti ali zasebnosti. 3 % neuporabnikov interneta pa nezaupanje v informacije na internetu.
Pametno uro, zapestnico ali druge pametne dodatke uporabljala več kot tretjina
Tehnologije umetne inteligence najdemo tudi v številnih drugih pametnih napravah ali sistemih, npr. kot virtualne asistente, v pametnih urah, zobnih ščetkah, igračah. Obseg uporabe navedenih naprav ali sistemov med prebivalci je bil naslednji:
- 36 % jih je uporabljalo pametno uro, zapestnico, očala, brezžične slušalke ali druge pametne dodatke (v EU: 30 %),
- 20 % virtualne asistente v obliki mobilne aplikacije ali pametnega zvočnika, npr. Applova Siri, Amazonova Alexa, Telekomov NEO (v EU: 16 %),
- 8 % pametne naprave za spremljanje krvnega tlaka, ravni sladkorja v krvi, telesne teže (npr. pametno tehtnico) ali druge pametne naprave za zdravje in zdravstveno oskrbo, npr. pametno zobno ščetko ali Telekomovo storitev E-oskrba (v EU: 8 %),
- 3 % pa pametne igrače, kot so roboti, droni ali lutke (v EU: 2 %).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.