Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Prešernov dan, 2025
Kultura je k slovenskemu bruto domačemu proizvodu leta 2022 prispevala 2,8 %.
Kaj vse uvrščamo v področje kulture?
V statističnem raziskovanju kulturo delimo na celotno (kultura v širšem smislu, poleg temeljne zajema še štiri področja) in temeljno (ta obsega pet kulturnih področij).
Prispevek temeljne kulture
K bruto dodani vrednosti celotnega gospodarstva je temeljna kultura leta 2022 prispevala 780,8 milijona evrov oz. 1,6 % (enak delež kot leta 2019).
Prispevek temeljne kulture k bruto domačemu proizvodu (BDP) pa je znašal 927,3 milijona evrov ali 1,6 % BDP (leta 2019 je bil delež 1,7-odstoten).
Gospodarski pomen celotne kulture
Celotna kultura je leta 2022 k bruto dodani vrednosti gospodarstva prispevala 1.424 milijonov evrov ali 2,9 % (2019: 2,8 %).
Bruto domači proizvod, ki ga lahko pripišemo celotni kulturi, pa je leta 2022 znašal 1.603,3 milijona evrov ali 2,8 % BDP (enako kot v 2019).
V kulturni ponudbi prevladovala domača proizvodnja
K celotni kulturni ponudbi je domača proizvodnja leta 2022 prispevala največ, tj. 67,6 %. Uvoz kulturnih proizvodov in storitev je znašal 28,7 %, delež neto davkov (davkov, zmanjšanih za subvencije na proizvode) pa 3,7 %.
Temeljna kultura je k proizvodnji celotne kulture prispevala več kot polovico: od skupno 3,281 milijarde evrov je proizvedla za 1,791 milijarde evrov kulturnih proizvodov in storitev.
V ponudbi izstopalo oglaševanje
Pregled po področjih kulture za leto 2022 pokaže, da je v ponudbi celotne kulture največ prispevala dejavnost oglaševanja, v temeljni kulturi pa avdiovizualna dejavnost.
Koliko denarja namenimo za kulturo?
Država je po prvi oceni za končno potrošnjo leta 2022 namenila za celotno kulturo skupno 473,2 milijona evrov, za temeljno kulturo pa 317,6 milijona evrov. Izdatki države za končno potrošnjo za celotno kulturo so torej znašali povprečno 225 evrov na prebivalca, za temeljno pa 151 evrov na prebivalca.
Prebivalec je v povprečju za dejavnosti temeljne kulture porabil 439 evrov oz. za dejavnosti celotne kulture 479 evrov.
Zaposlenost v kulturi
Število zaposlenih, ki so neposredno povezani s kulturo, je leta 2022 v celotni kulturi znašalo 42.427 oseb, v temeljni kulturi pa 24.242. V primerjavi z letom 2019 se je število sicer nekoliko povečalo, delež glede na zaposlenost v državi pa se tako rekoč ni spremenil in je znašal 3,9 % v celotni kulturi in 2,2 % v temeljni kulturi.
Podrobnejši pregled o zaposlenih v dvajsetih značilnih kulturnih poklicih pokaže, da je konec leta 2023 enega izmed njih opravljalo skupno 16.372 oseb, toliko jih je bilo namreč vpisanih v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva. Od tega je bilo 62,2 % zaposlenih in 37,8 % samozaposlenih. Med njimi so bili:
- poklici, ki zagotavljajo varnejši zaposlitveni status: bibliotekarji in knjižnični uradniki (kar 99,5 % zaposlenih) ter strokovnjaki v muzejih in galerijah (le 1,1 % samozaposlenih);
- med bolj prekarnimi poklici z velikim številom samozaposlenih: umetniški ustvarjalci (natančneje so to npr. artisti, imitatorji, komiki, pravljičarji, stand-up komedijanti) z le 15,2 % zaposlenih, vizualni umetniki z 22,8 % zaposlenih in pisatelji z 28,0 % zaposlenih, saj so bili preostali samozaposleni.
Po zadnjih podatkih za leto 2022 se je tretjina vprašanih oseb (33 %) udeležila vsaj ene kulturne prireditve, med temi so bili najbolj priljubljeni koncerti, sledile so gledališke predstave.
Kino je vsaj enkrat obiskalo 22 % oseb, v največjem deležu mladi v starostni skupini 16–24 let (47 %), v najmanjšem deležu pa starejši od 65 let (5 %).
Kje je Slovenija v primerjavi z drugimi članicami EU?
Leta 2022 se je v večini držav EU – in sicer v 15 od 26 (podatki za Nemčijo niso na voljo) – več kot polovica prebivalcev, starih 16 let ali več, udeležila kulturne prireditve oz. dejavnosti. Najvišji deleži so bili v zahodnoevropskih in nordijskih članicah, in sicer 77,7 % v Luksemburgu ter 77,3 % na Danskem, sledile so Nizozemska, Finska, Švedska, Irska in Estonija (v vseh petih najmanj 60 %). Na drugem koncu lestvice je manj kot četrtina odraslega prebivalstva v Romuniji (22,2 %) in Bolgariji (19,7 %) poročala, da se je vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih udeležila najmanj ene izmed naštetih kulturnih dejavnosti.
Slovenija se je s 56,6 % uvrstila na 11. mesto.
Udeležba za invalide je v kulturi težja
Leta 2022 so bili zbrani tudi podatki o obisku kulturnih dejavnosti pri prebivalcih, ki so poročali o vsaj določeni stopnji invalidnosti. Rezultati so pokazali nižjo stopnjo kulturne udeležbe med invalidi v primerjavi s celotno populacijo, staro 16 let ali več, v vseh članicah EU. Na splošno je bila v državah z višjo skupno stopnjo kulturne udeležbe višja tudi stopnja udeležbe invalidov. Višja od 50,0 % med invalidi je bila udeležba na Danskem (68,3 %), v Luksemburgu (67,9 %), na Finskem (55,4 %) in Nizozemskem (prav tako 55,4 %). Na drugem koncu lestvice so bile Bolgarija (6,1 %), Romunija (7,1 %), Hrvaška (11,3 %) in Ciper (14,7 %).
Slovenija se je z 38,1 % uvrstila na deseto mesto.
Več: Avtorske pravice.