Računi snovnih tokov, 2023
Lani porabili nekoliko več snovi kot leto prej
Neposredni vnos snovi v gospodarstvo se je lani na letni ravni zmanjšal za 2,7 %, medtem ko je domača poraba zrasla za 0,3 %. Količini uvoženih in izvoženih snovi sta se zmanjšali (za 4,9 % oz. za 7,7 %), prav tako količina izkoriščenih domačih virov (za 0,7 %).
Količina snovi, neposredno vnesenih v gospodarstvo, manjša za 2,7 %
V gospodarstvo je bilo lani neposredno vnesenih 48,1 milijona ton snovi (54,5 % iz domačih virov in 45,5 % iz uvoženih virov) ali za 2,7 % manj kot v predhodnem letu.
Od snovi, pridelanih ali načrpanih na domačem ozemlju, je bilo izkoriščenih 26,2 milijona ton oz. za 0,7 % manj. Povečali sta se količini izkoriščenih fosilnih energetskih surovin (za 9,0 %) in izkoriščene biomase (za 4,8 %), količina izkoriščenih mineralnih surovin pa se je zmanjšala (za 3,9 %).
Uvozili smo 21,9 milijona ton snovi, surovih ali predelanih, od tega 22,5 % surovin, 24,5 % polproizvodov in 53,0 % končnih proizvodov, skupno pa za 4,9 % manj kot leto prej. Uvozili smo manj nekovinskih mineralov (za 7,3 %), fosilnih energetskih snovi (za 6,1 %), kovinskih rud in koncentratov (za 5,0 %) ter biomase in proizvodov iz biomase (za 1,9 %).
Domača poraba snovi nekoliko večja
Znotraj države smo lani porabili 31,1 milijona ton snovi ali na letni ravni za 0,3 % več.
Izvozili smo 17 milijonov ton snovi (surovih ali predelanih), od tega 17,5 % surovin, 25,2 % polproizvodov in 57,3 % končnih proizvodov. Skupno je izvoz snovi upadel za 7,7 %. Manj smo izvozili zlasti biomase in proizvodov iz biomase (za 11,6 %), fosilnih energetskih snovi (za 6,8 %), kovinskih rud in koncentratov (za 4,4 %) ter nekovinskih mineralov (za 0,8 %).
Fizična trgovinska bilanca večja za 6,3 %
V primerjavi z letom 2022 se je fizična trgovinska bilanca povečala za 6,3 %, na 4,9 milijona ton. To pomeni, da smo lani za toliko več snovi uvozili, kot smo jih izvozili.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
V gospodarstvo je bilo lani neposredno vnesenih 48,1 milijona ton snovi (54,5 % iz domačih virov in 45,5 % iz uvoženih virov) ali za 2,7 % manj kot v predhodnem letu.
Od snovi, pridelanih ali načrpanih na domačem ozemlju, je bilo izkoriščenih 26,2 milijona ton oz. za 0,7 % manj. Povečali sta se količini izkoriščenih fosilnih energetskih surovin (za 9,0 %) in izkoriščene biomase (za 4,8 %), količina izkoriščenih mineralnih surovin pa se je zmanjšala (za 3,9 %).
Uvozili smo 21,9 milijona ton snovi, surovih ali predelanih, od tega 22,5 % surovin, 24,5 % polproizvodov in 53,0 % končnih proizvodov, skupno pa za 4,9 % manj kot leto prej. Uvozili smo manj nekovinskih mineralov (za 7,3 %), fosilnih energetskih snovi (za 6,1 %), kovinskih rud in koncentratov (za 5,0 %) ter biomase in proizvodov iz biomase (za 1,9 %).
Domača poraba snovi nekoliko večja
Znotraj države smo lani porabili 31,1 milijona ton snovi ali na letni ravni za 0,3 % več.
Izvozili smo 17 milijonov ton snovi (surovih ali predelanih), od tega 17,5 % surovin, 25,2 % polproizvodov in 57,3 % končnih proizvodov. Skupno je izvoz snovi upadel za 7,7 %. Manj smo izvozili zlasti biomase in proizvodov iz biomase (za 11,6 %), fosilnih energetskih snovi (za 6,8 %), kovinskih rud in koncentratov (za 4,4 %) ter nekovinskih mineralov (za 0,8 %).
Fizična trgovinska bilanca večja za 6,3 %
V primerjavi z letom 2022 se je fizična trgovinska bilanca povečala za 6,3 %, na 4,9 milijona ton. To pomeni, da smo lani za toliko več snovi uvozili, kot smo jih izvozili.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Kazalniki snovnih tokov, Slovenija, 2023
- ni pojava 1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. 2) Neposredni vnos snovi = izkoriščeni domači viri + uvoz. 3) Domača poraba snovi = neposredni vnos snovi - izvoz. 4) Fizična trgovinska bilanca = uvoz - izvoz. |
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.