Nefinančna sredstva, 2023
Osnovna sredstva in zaloge slovenskega gospodarstva konec lanskega leta vredni 228 mrd. EUR
Konec leta 2023 so s skupno vrednostjo 228 milijard EUR osnovna sredstva in zaloge slovenskega gospodarstva predstavljali 3,6-kratno vrednost BDP. Skupno nefinančno premoženje gospodinjstev je bilo ocenjeno na 155 milijard EUR.
Štiri petine vrednosti osnovnih sredstev predstavljali zgradbe in objekti
Nefinančna sredstva so – v nasprotju s finančnimi sredstvi (denar, finančni instrumenti) – osnovna sredstva, npr. zgradbe, stroji in oprema, ter zaloge. Predstavljajo dolgoročni proizvodni potencial gospodarstva (tj. kapital) in so hkrati merilo premoženja, ki ga prikazujemo v obliki nacionalne bilance stanja. Amortizacija ali potrošnja stalnega kapitala pa vstopa v izračun BDP in omogoča pretvorbo nacionalnih agregatov iz bruto v neto mere.
Konec leta 2023 je imelo slovensko gospodarstvo v osnovnih sredstvih in zalogah za 228 milijard EUR nefinančnega premoženja, kar je bila 3,6-kratna vrednost letnega BDP. Osnovna sredstva (neto) so bila vredna 194 milijard EUR, zaloge v bilancah gospodarstva pa 34 milijard EUR.
Pretežni del vrednosti osnovnih sredstev so predstavljali zgradbe in objekti (80 %), sledili so stroji in oprema (16 %), proizvodi intelektualne lastnine (npr. programska oprema, raziskave in razvoj; 3,6 %) ter gojena naravna sredstva (0,3 %).
Vrednost strojev in opreme realno višja
Neto vrednost osnovnih sredstev se je lani realno (tj. po izločitvi cenovnih učinkov) zvišala za 0,3 %. Vrednost strojev in opreme je zrasla za 3,2 % (od tega pri transportni opremi za 5,3 %, računalniški in telekomunikacijski opremi za 4,5 % ter drugih strojih in opremi za 2,5 %), vrednosti proizvodov intelektualne lastnine ter zgradb in objektov pa sta se znižali, in sicer vsaka za 0,2 %.
Vrednost osnovnih sredstev najbolj zrasla v sektorju država
Skoraj polovico (45,6 %) vrednosti osnovnih sredstev je imel v lasti sektor gospodarskih družb, tretjino gospodinjstva (33,2 %; osnovna sredstva teh so predvsem stanovanja), 20,6 % sektor država in 0,6 % sektor nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG).
Vrednost osnovnih sredstev gospodarskih družb se je realno zvišala za 0,2 % in vrednost tistih v lasti države za 2,2 %. Vrednosti osnovnih sredstev v lasti gospodinjstev in v lasti NPISG pa sta upadli – prva za 0,6 % in druga za 1,3 %.
Celovit vpogled v premoženjsko stanje gospodinjstev
Nefinančno premoženje gospodinjstev poleg omenjenih osnovnih sredstev in zalog dopolnjujeta še vrednost zemljišč in vrednost trajnega blaga, ki ga gospodinjstva uporabljajo za končno potrošnjo (npr. pohištvo, gospodinjski aparati, vozila in drugo trajno blago).
Konec lanskega leta je nefinančno premoženje gospodinjstev skupno doseglo vrednost 155 milijard EUR. Osnovna sredstva in zaloge so bili vredni 80 milijard EUR (od tega 55 milijard EUR stanovanja; 52 %), zemljišča v lasti gospodinjstev, skupaj z NPISG, 59 milijard EUR (38 %) in trajno potrošno blago 16 milijard EUR (10 %).
Osebna transportna oprema ocenjena na 9 milijard EUR
Večji del vrednosti trajnega potrošnega blaga, 9 milijard EUR (57 %), je predstavljala vrednost osebne transportne opreme, 4,4 milijarde EUR (28 %) pohištvo in gospodinjski aparati, preostale 2,3 milijarde EUR (15 %) pa vrednost blaga za rekreacijo in razvedrilo (npr. računalniki, televizorji, telefoni) ter drugega trajnega blaga.
Za primerjavo, po podatkih Banke Slovenije je imel sektor gospodinjstev konec leta 2023 še 79,3 milijarde EUR finančnih sredstev (npr. gotovina in vloge, lastniški kapital) ter 17,5 milijarde EUR obveznosti.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Nefinančna sredstva so – v nasprotju s finančnimi sredstvi (denar, finančni instrumenti) – osnovna sredstva, npr. zgradbe, stroji in oprema, ter zaloge. Predstavljajo dolgoročni proizvodni potencial gospodarstva (tj. kapital) in so hkrati merilo premoženja, ki ga prikazujemo v obliki nacionalne bilance stanja. Amortizacija ali potrošnja stalnega kapitala pa vstopa v izračun BDP in omogoča pretvorbo nacionalnih agregatov iz bruto v neto mere.
Konec leta 2023 je imelo slovensko gospodarstvo v osnovnih sredstvih in zalogah za 228 milijard EUR nefinančnega premoženja, kar je bila 3,6-kratna vrednost letnega BDP. Osnovna sredstva (neto) so bila vredna 194 milijard EUR, zaloge v bilancah gospodarstva pa 34 milijard EUR.
Pretežni del vrednosti osnovnih sredstev so predstavljali zgradbe in objekti (80 %), sledili so stroji in oprema (16 %), proizvodi intelektualne lastnine (npr. programska oprema, raziskave in razvoj; 3,6 %) ter gojena naravna sredstva (0,3 %).
Vrednost strojev in opreme realno višja
Neto vrednost osnovnih sredstev se je lani realno (tj. po izločitvi cenovnih učinkov) zvišala za 0,3 %. Vrednost strojev in opreme je zrasla za 3,2 % (od tega pri transportni opremi za 5,3 %, računalniški in telekomunikacijski opremi za 4,5 % ter drugih strojih in opremi za 2,5 %), vrednosti proizvodov intelektualne lastnine ter zgradb in objektov pa sta se znižali, in sicer vsaka za 0,2 %.
Vrednost osnovnih sredstev najbolj zrasla v sektorju država
Skoraj polovico (45,6 %) vrednosti osnovnih sredstev je imel v lasti sektor gospodarskih družb, tretjino gospodinjstva (33,2 %; osnovna sredstva teh so predvsem stanovanja), 20,6 % sektor država in 0,6 % sektor nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG).
Vrednost osnovnih sredstev gospodarskih družb se je realno zvišala za 0,2 % in vrednost tistih v lasti države za 2,2 %. Vrednosti osnovnih sredstev v lasti gospodinjstev in v lasti NPISG pa sta upadli – prva za 0,6 % in druga za 1,3 %.
Celovit vpogled v premoženjsko stanje gospodinjstev
Nefinančno premoženje gospodinjstev poleg omenjenih osnovnih sredstev in zalog dopolnjujeta še vrednost zemljišč in vrednost trajnega blaga, ki ga gospodinjstva uporabljajo za končno potrošnjo (npr. pohištvo, gospodinjski aparati, vozila in drugo trajno blago).
Konec lanskega leta je nefinančno premoženje gospodinjstev skupno doseglo vrednost 155 milijard EUR. Osnovna sredstva in zaloge so bili vredni 80 milijard EUR (od tega 55 milijard EUR stanovanja; 52 %), zemljišča v lasti gospodinjstev, skupaj z NPISG, 59 milijard EUR (38 %) in trajno potrošno blago 16 milijard EUR (10 %).
Osebna transportna oprema ocenjena na 9 milijard EUR
Večji del vrednosti trajnega potrošnega blaga, 9 milijard EUR (57 %), je predstavljala vrednost osebne transportne opreme, 4,4 milijarde EUR (28 %) pohištvo in gospodinjski aparati, preostale 2,3 milijarde EUR (15 %) pa vrednost blaga za rekreacijo in razvedrilo (npr. računalniki, televizorji, telefoni) ter drugega trajnega blaga.
Za primerjavo, po podatkih Banke Slovenije je imel sektor gospodinjstev konec leta 2023 še 79,3 milijarde EUR finančnih sredstev (npr. gotovina in vloge, lastniški kapital) ter 17,5 milijarde EUR obveznosti.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Nefinančna sredstva na dan 31. 12., Slovenija
|
Nefinančno premoženje sektorja gospodinjstev na dan 31. 12., Slovenija
1) Skupaj s sektorjem NPISG (S.15) 2) Pojasnjevalna postavka bilance stanja |
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.