Delovno aktivno prebivalstvo, oktober 2024
Največ delovno aktivnih doslej, izrazitejši porast med mladimi
Delovno aktivnih je bilo v primerjavi s septembrom za okoli 3.200 več, skupno približno 947.800 oseb. Izraziteje se je povečalo število v starostni skupini 15–24 let.
Ključne oktobrske statistike:
Druga zaporedna mesečna rast števila delovno aktivnih
Število delovno aktivnih oseb se je oktobra dvignilo na nekaj manj kot 947.800 in doseglo novo najvišjo vrednost, odkar spremljamo registrske podatke. V primerjavi z mesecem prej je bilo delovno aktivnih za okoli 3.200 ali za 0,3 % več. Število zaposlenih se je zvišalo za okoli 3.000 ali za 0,4 %. Še naprej raste tudi število samozaposlenih, teh je bilo za okoli 200 ali za 0,2 % več.
Med delovno aktivnimi se je tokrat nekoliko bolj dvignilo število žensk kot število moških. Prvih je bilo za približno 1.700 oz. za 0,4 % več, drugih pa za okoli 1.500 ali za 0,3 % več.
Na letni ravni se je število delovno aktivnih povečalo za 1,1 %. Zaposlenih je bilo za 1,0 % več, samozaposlenih pa za 2,1 % več. Dvignilo se je tako število delovno aktivnih moških kot tudi žensk, prvih za 1,6 % in drugih za 0,5 %.
Več mlajših delovno aktivnih
Primerjava po starostnih skupinah kaže, da se je število delovno aktivnih na mesečni ravni najbolj dvignilo v starostnih skupinah 15–24 let (za nekaj več kot 1.700 oseb ali za 4,0 %) in 25–29 let (za približno 1.200 ali za 1,4 %). To zvišanje lahko pripišemo vstopu mladih na trg dela, ki so v letošnjem letu končali izobraževanje.
Tudi v letni primerjavi se je število delovno aktivnih v teh dveh starostnih skupinah povečalo – v prvi za 0,1 %, v drugi pa za 1,2 %.
Oktobra je bila sicer številčno najbolje zastopana starostna skupina od 45 do 49 let – ta je s približno 141.300 osebami predstavljala 14,9 % delovno aktivnih.
Več področij dejavnosti z izrazitejšo rastjo števila delovno aktivnih
Na mesečni ravni smo v 16 področjih dejavnosti zaznali dvig števila delovno aktivnih, upad pa v štirih. Najizrazitejša rast je bila v izobraževanju, in sicer za skoraj 600 oseb ali za 0,7 %. Sledile so predelovalne dejavnosti (povečanje za nekaj manj kot 600 oseb ali za 0,3 %), zdravstvo in socialno varstvo (prav tako zvišanje za okoli 600 oseb ali za 0,7 %) ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (za okoli 500 ali za 0,8 % več delovno aktivnih). V drugih raznovrstnih in poslovnih dejavnostih se je število delovno aktivnih tokrat najizraziteje znižalo, in sicer za skoraj 300 oseb ali za 0,9 %.
V primerjavi z istim obdobjem lani se je število delovno aktivnih povečalo v 13 področjih dejavnosti, znižalo pa v sedmih. Najizrazitejšo rast smo zaznali v gradbeništvu, in sicer za nekaj manj kot 4.000 oseb ali za 5,1 %.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
- delovno aktivnih za približno 3.200 ali 0,3 % več;
- največja rast delovno aktivnih v starostni skupini 15–24 let, za okoli 1.700 ali 4,0 %;
- zvišanje v 16 področjih dejavnosti, upad pa v štirih.
Druga zaporedna mesečna rast števila delovno aktivnih
Število delovno aktivnih oseb se je oktobra dvignilo na nekaj manj kot 947.800 in doseglo novo najvišjo vrednost, odkar spremljamo registrske podatke. V primerjavi z mesecem prej je bilo delovno aktivnih za okoli 3.200 ali za 0,3 % več. Število zaposlenih se je zvišalo za okoli 3.000 ali za 0,4 %. Še naprej raste tudi število samozaposlenih, teh je bilo za okoli 200 ali za 0,2 % več.
Med delovno aktivnimi se je tokrat nekoliko bolj dvignilo število žensk kot število moških. Prvih je bilo za približno 1.700 oz. za 0,4 % več, drugih pa za okoli 1.500 ali za 0,3 % več.
Na letni ravni se je število delovno aktivnih povečalo za 1,1 %. Zaposlenih je bilo za 1,0 % več, samozaposlenih pa za 2,1 % več. Dvignilo se je tako število delovno aktivnih moških kot tudi žensk, prvih za 1,6 % in drugih za 0,5 %.
Več mlajših delovno aktivnih
Primerjava po starostnih skupinah kaže, da se je število delovno aktivnih na mesečni ravni najbolj dvignilo v starostnih skupinah 15–24 let (za nekaj več kot 1.700 oseb ali za 4,0 %) in 25–29 let (za približno 1.200 ali za 1,4 %). To zvišanje lahko pripišemo vstopu mladih na trg dela, ki so v letošnjem letu končali izobraževanje.
Tudi v letni primerjavi se je število delovno aktivnih v teh dveh starostnih skupinah povečalo – v prvi za 0,1 %, v drugi pa za 1,2 %.
Oktobra je bila sicer številčno najbolje zastopana starostna skupina od 45 do 49 let – ta je s približno 141.300 osebami predstavljala 14,9 % delovno aktivnih.
Več področij dejavnosti z izrazitejšo rastjo števila delovno aktivnih
Na mesečni ravni smo v 16 področjih dejavnosti zaznali dvig števila delovno aktivnih, upad pa v štirih. Najizrazitejša rast je bila v izobraževanju, in sicer za skoraj 600 oseb ali za 0,7 %. Sledile so predelovalne dejavnosti (povečanje za nekaj manj kot 600 oseb ali za 0,3 %), zdravstvo in socialno varstvo (prav tako zvišanje za okoli 600 oseb ali za 0,7 %) ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (za okoli 500 ali za 0,8 % več delovno aktivnih). V drugih raznovrstnih in poslovnih dejavnostih se je število delovno aktivnih tokrat najizraziteje znižalo, in sicer za skoraj 300 oseb ali za 0,9 %.
V primerjavi z istim obdobjem lani se je število delovno aktivnih povečalo v 13 področjih dejavnosti, znižalo pa v sedmih. Najizrazitejšo rast smo zaznali v gradbeništvu, in sicer za nekaj manj kot 4.000 oseb ali za 5,1 %.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Delovno aktivno prebivalstvo, Slovenija
|
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.