Izdatki za formalno izobraževanje, 2023
Javni izdatki za formalno izobraževanje za 9,4 % višji, njihov delež v BDP (5,1 %) pa za 0,2 odstotne točke manjši
Celotni izdatki za formalno izobraževanje so znašali 3.837 milijonov EUR ali 6 % BDP. 92,3 % teh izdatkov (3.542 milijonov EUR) so predstavljali skupni (javni, zasebni, mednarodni) izdatki za izobraževalne ustanove, 7,7 % (295 milijonov EUR) pa izdatki gospodinjstev zunaj izobraževalnih ustanov.
Za formalno izobraževanje porabljenih 3 milijarde in 286 milijonov EUR javnih sredstev
Javni izdatki za formalno izobraževanje na ravni države in občin so znašali 3.286 milijonov EUR ter so bili v primerjavi z letom prej nominalno višji za 9,4 %, njihov delež v BDP pa se je znižal s 5,3 % na 5,1 %.

3.041 milijonov EUR ali 92,5 % vseh javnih sredstev za formalno izobraževanje je bilo dodeljenih izobraževalnim ustanovam. Skupni obseg teh sredstev je bil nominalno večji za 9,1 %. Najbolj, za 15,4 %, se je povečal obseg teh sredstev za terciarno izobraževanje. Manjši od povprečnega je bil nominalni porast teh sredstev za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje predvsem zaradi manjšega obsega sredstev za investicije. Ta so bila v predšolskem izobraževanju nižja za 41 %, v osnovnošolskem pa za petino.
Med vsemi sredstvi, dodeljenimi izobraževalnim ustanovam, so 16,7 % (508 milijonov EUR) predstavljale subvencije, povezane z udeležbo v izobraževalnem programu (za šolnine, šolo v naravi, prehrano, oskrbo v dijaških, študentskih domovih). Večina teh sredstev (85,5 %) so bile subvencije za vrtce, predstavljale so 82,7 % vseh javnih sredstev, dodeljenih za predšolsko vzgojo in izobraževanje. Na preostalih ravneh izobraževanja so omenjene subvencije v povprečju obsegale 3 % vseh javnih sredstev, dodeljenih izobraževalnim ustanovam.
Sredstva, ki so bila dodeljena kot transferji zasebnemu sektorju oz. gospodinjstvom za njihovo porabo, praviloma zunaj izobraževalnih ustanov (za štipendije, prevoze, prehrano študentov), so znašala 246 milijonov EUR (7,5 % vseh javnih sredstev). V primerjavi z letom prej so bila višja za 12,3 %, predvsem zaradi porasta teh sredstev v osnovnošolskem (za 25,5 %) in visokošolskem izobraževanju (za 16,5 %).
Skupni izdatki za izobraževalne ustanove (javni, zasebni in mednarodni) obsegali 5,5 % BDP
Za izobraževalne ustanove je bilo porabljenih 3.542 milijonov EUR, od tega 96 % za javne in 4 % za zasebne izobraževalne ustanove. 85,9 % vseh sredstev za izobraževalne ustanove so predstavljali javni izdatki, 12,6 % zasebni izdatki in 1,5 % izdatki oz. sredstva iz mednarodnih virov.

Skupni obseg zasebnih izdatkov za izobraževalne ustanove je bil nominalno večji za 8 %, kar je manj od nominalnega porasta teh izdatkov v 2022 (za 22 %). Tako kot leto prej se je najbolj povečal obseg teh izdatkov v osnovnošolskem izobraževanju (nominalno za 14,4 %).
V letni primerjavi se je na vseh ravneh izobraževanja povečal tudi obseg sredstev za izobraževalne ustanove iz mednarodnih virov, skupno za 21,3 %. Ta porast je bil sicer v letu 2022 še višji (47,3 %). Večina teh sredstev (79 % v letu 2023) je bila namenjenih visokošolskim zavodom.
Skupni izdatki za izobraževalne ustanove so bili, enako kot leto prej, nominalno višji za 9,1 %, njihov delež v BDP pa se je zmanjšal s 5,7 na 5,5 % BDP. Ta delež je bil nižji za vse ravni izobraževanja, z izjemo terciarnega.
Izdatki za izobraževalne ustanove, preračunani na udeleženca izobraževanja, so se nominalno zvišali za 8,4 % (s 7.587 na 8.215 EUR) in so zrasli na vseh ravneh izobraževanja.
Izračun izdatkov na udeleženca izobraževanja v deležu BDP na prebivalca pa pokaže, da je bil ta delež, enako kot pri skupnih izdatkih za izobraževalne ustanove, za vse ravni izobraževanja razen terciarnega nižji.

Izobraževalne ustanove za tekoče in investicijske stroške porabile 3,5 milijarde EUR
Tekoči izdatki v javnih in zasebnih izobraževalnih ustanovah so znašali 3.221 milijonov EUR ali 91,7 % vseh izdatkov in so bili nominalno višji za 11,3 %. Največji del (76,5 %) je bil namenjen plačam in drugim nadomestilom za zaposlene. Obseg teh sredstev se je na letni ravni povečal za 11,0 %, obseg izdatkov za blago in storitve pa za 12,2 %.
Investicijski izdatki so znašali 291 milijonov EUR ali 8,3 % vseh izdatkov. Njihov skupni obseg se je zmanjšal za 9,8 %, in sicer zaradi zmanjšanja investicijske porabe v ustanovah predšolskega (za 44 %) in osnovnošolskega izobraževanja (za 18 %). V ustanovah na preostalih ravneh izobraževanja se je obseg investicijskih izdatkov povečal, najbolj, za 38,5 %, v visokošolskem izobraževanju.
Celotni izdatki za formalno izobraževanje na letni ravni zrasli za 9,3 %
Izdatki za formalno izobraževanje, to je javni, zasebni in mednarodni izdatki za izobraževalne ustanove ter izdatki, povezani s porabo gospodinjstev za izobraževanje zunaj izobraževalnih ustanov (skupaj s subvencijami za te izdatke iz proračuna), so skupno znašali 3.837 milijonov EUR (6 % BDP) ali za 9,3 % več kot leto prej. Izdatki v povezavi s porabo gospodinjstev zunaj izobraževalnih ustanov so po oceni (na podlagi raziskovanja o porabi gospodinjstev) znašali 295 milijonov EUR oz. 7,7 % celotnih izdatkov za izobraževanje. 41 % te porabe so predstavljale subvencije v naravi iz proračunskih sredstev.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Javni izdatki za formalno izobraževanje na ravni države in občin so znašali 3.286 milijonov EUR ter so bili v primerjavi z letom prej nominalno višji za 9,4 %, njihov delež v BDP pa se je znižal s 5,3 % na 5,1 %.
3.041 milijonov EUR ali 92,5 % vseh javnih sredstev za formalno izobraževanje je bilo dodeljenih izobraževalnim ustanovam. Skupni obseg teh sredstev je bil nominalno večji za 9,1 %. Najbolj, za 15,4 %, se je povečal obseg teh sredstev za terciarno izobraževanje. Manjši od povprečnega je bil nominalni porast teh sredstev za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje predvsem zaradi manjšega obsega sredstev za investicije. Ta so bila v predšolskem izobraževanju nižja za 41 %, v osnovnošolskem pa za petino.
Med vsemi sredstvi, dodeljenimi izobraževalnim ustanovam, so 16,7 % (508 milijonov EUR) predstavljale subvencije, povezane z udeležbo v izobraževalnem programu (za šolnine, šolo v naravi, prehrano, oskrbo v dijaških, študentskih domovih). Večina teh sredstev (85,5 %) so bile subvencije za vrtce, predstavljale so 82,7 % vseh javnih sredstev, dodeljenih za predšolsko vzgojo in izobraževanje. Na preostalih ravneh izobraževanja so omenjene subvencije v povprečju obsegale 3 % vseh javnih sredstev, dodeljenih izobraževalnim ustanovam.
Sredstva, ki so bila dodeljena kot transferji zasebnemu sektorju oz. gospodinjstvom za njihovo porabo, praviloma zunaj izobraževalnih ustanov (za štipendije, prevoze, prehrano študentov), so znašala 246 milijonov EUR (7,5 % vseh javnih sredstev). V primerjavi z letom prej so bila višja za 12,3 %, predvsem zaradi porasta teh sredstev v osnovnošolskem (za 25,5 %) in visokošolskem izobraževanju (za 16,5 %).
Skupni izdatki za izobraževalne ustanove (javni, zasebni in mednarodni) obsegali 5,5 % BDP
Za izobraževalne ustanove je bilo porabljenih 3.542 milijonov EUR, od tega 96 % za javne in 4 % za zasebne izobraževalne ustanove. 85,9 % vseh sredstev za izobraževalne ustanove so predstavljali javni izdatki, 12,6 % zasebni izdatki in 1,5 % izdatki oz. sredstva iz mednarodnih virov.
Skupni obseg zasebnih izdatkov za izobraževalne ustanove je bil nominalno večji za 8 %, kar je manj od nominalnega porasta teh izdatkov v 2022 (za 22 %). Tako kot leto prej se je najbolj povečal obseg teh izdatkov v osnovnošolskem izobraževanju (nominalno za 14,4 %).
V letni primerjavi se je na vseh ravneh izobraževanja povečal tudi obseg sredstev za izobraževalne ustanove iz mednarodnih virov, skupno za 21,3 %. Ta porast je bil sicer v letu 2022 še višji (47,3 %). Večina teh sredstev (79 % v letu 2023) je bila namenjenih visokošolskim zavodom.
Skupni izdatki za izobraževalne ustanove so bili, enako kot leto prej, nominalno višji za 9,1 %, njihov delež v BDP pa se je zmanjšal s 5,7 na 5,5 % BDP. Ta delež je bil nižji za vse ravni izobraževanja, z izjemo terciarnega.
Izdatki za izobraževalne ustanove, preračunani na udeleženca izobraževanja, so se nominalno zvišali za 8,4 % (s 7.587 na 8.215 EUR) in so zrasli na vseh ravneh izobraževanja.
Izračun izdatkov na udeleženca izobraževanja v deležu BDP na prebivalca pa pokaže, da je bil ta delež, enako kot pri skupnih izdatkih za izobraževalne ustanove, za vse ravni izobraževanja razen terciarnega nižji.
Izobraževalne ustanove za tekoče in investicijske stroške porabile 3,5 milijarde EUR
Tekoči izdatki v javnih in zasebnih izobraževalnih ustanovah so znašali 3.221 milijonov EUR ali 91,7 % vseh izdatkov in so bili nominalno višji za 11,3 %. Največji del (76,5 %) je bil namenjen plačam in drugim nadomestilom za zaposlene. Obseg teh sredstev se je na letni ravni povečal za 11,0 %, obseg izdatkov za blago in storitve pa za 12,2 %.
Investicijski izdatki so znašali 291 milijonov EUR ali 8,3 % vseh izdatkov. Njihov skupni obseg se je zmanjšal za 9,8 %, in sicer zaradi zmanjšanja investicijske porabe v ustanovah predšolskega (za 44 %) in osnovnošolskega izobraževanja (za 18 %). V ustanovah na preostalih ravneh izobraževanja se je obseg investicijskih izdatkov povečal, najbolj, za 38,5 %, v visokošolskem izobraževanju.
Celotni izdatki za formalno izobraževanje na letni ravni zrasli za 9,3 %
Izdatki za formalno izobraževanje, to je javni, zasebni in mednarodni izdatki za izobraževalne ustanove ter izdatki, povezani s porabo gospodinjstev za izobraževanje zunaj izobraževalnih ustanov (skupaj s subvencijami za te izdatke iz proračuna), so skupno znašali 3.837 milijonov EUR (6 % BDP) ali za 9,3 % več kot leto prej. Izdatki v povezavi s porabo gospodinjstev zunaj izobraževalnih ustanov so po oceni (na podlagi raziskovanja o porabi gospodinjstev) znašali 295 milijonov EUR oz. 7,7 % celotnih izdatkov za izobraževanje. 41 % te porabe so predstavljale subvencije v naravi iz proračunskih sredstev.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Javni izdatki za formalno izobraževanje, Slovenija, 2023
1) Javni izdatki za formalno izobraževanje v odstotnem deležu od BDP so izračunani na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov BDP (Prva objava z dne 30. avgust 2024; https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13068). 2) Seštevek se zaradi zaokroževanja lahko ne ujema. |
Izdatki za izobraževalne ustanove, Slovenija, 2023
1) Seštevek se zaradi zaokroževanja lahko ne ujema. |
Izdatki v izobraževalnih ustanovah, Slovenija, 2023
1) Seštevek se zaradi zaokroževanja lahko ne ujema. |
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.