Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja, 2023

9. leto spremljanja ciljev trajnostnega razvoja

Letos mineva 9 let od sprejetja Agende 2030, razvojnega akcijskega načrta, ki uravnoteženo povezuje tri razsežnosti trajnostnega razvoja: ekonomsko, socialno in okoljsko.

V nadaljevanju predstavljamo doslej dosežene vrednosti izbranih kazalnikov, s katerimi spremljamo napredek Slovenije pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Podatki se nanašajo na leto 2023, razen če ni navedeno drugače.

LJUDJE – Odpraviti vse oblike revščine in lakote ter zagotoviti dostojanstvo in enakopravnost

1) Stopnja tveganja revščine se je v primerjavi z letom prej zvišala za 0,6 odstotne točke in je bila 12,7-odstotna. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno 264.000 prebivalcev Slovenije.

2) Za raziskovalno-razvojno dejavnost na področju kmetijstva je bilo namenjenih nekaj manj kot 22,8 milijona EUR državnih proračunskih sredstev. To je bilo že četrto zaporedno povečanje na letni ravni.

3) Dečki, rojeni leta 2023 v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo dočakali starost 78,9 leta, deklice pa 84,7 leta. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je tako za moške kot ženske najvišje do zdaj. 

4) Stopnja delovne aktivnosti nedavnih diplomantov je bila 85,4-odstotna ali za 1,2 odstotne točke višja kot leto prej. Pri moških je na letni ravni upadla za 0,2 odstotne točke, na 87,4 %, pri ženskah pa se je zvišala za 2,6 odstotne točke in znašala 82,8 %.

5) Delež žensk na vodstvenih položajih se je v primerjavi z letom prej povečal za 3,7 odstotne točke in je znašal 25,9 %.

PLANET – Obvarovati naravne vire in podnebje našega planeta za prihodnje generacije

6) Vsebnost nitratov v vzorcih podzemne vode se je v primerjavi z letom prej znižala z 11,4 na 11,2 mg NO₃/l. To je najmanj v 20-letnem opazovanem obdobju. Druga najmanjša vsebnost nitratov je bila v 2012, in sicer 11,3 mg NO₃/l. 

12) Stopnja recikliranja odpadkov (brez mineralnih) se je znižala za 5,2 odstotne točke, na 74,2 %. Nekoliko pa se je zvišala stopnja odlaganja odpadkov (brez mineralnih), in sicer za 0,7 odstotne točke, na 5,4 %. 

13) Emisije toplogrednih plinov so se v Sloveniji med letoma 1986 in 2022 zmanjšale za 24 %.

14) Morski gospodarski ulov slovenskih ribičev je bil skoraj enak kot leto prej. Ulovili so nekaj več kot 107 ton svežih morskih organizmov.

15) Delež gozda v skupni površini države je obsegal 58,0 %, enako kot leto prej. V zadnjih dvajsetih letih je bil največji delež v obdobju 2008–2010, ko je dosegel 58,5 %.

BLAGINJA – Zagotoviti uspešna in izpolnjujoča življenja v sožitju z naravo

7) Končna poraba energije v gospodinjstvih na prebivalca je bila za 5,9 % manjša kot leto prej; znašala je 5.836 kWh. 

8) Delež mladih, ki niso niti delovno aktivni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, je znašal 7,3 % in se je v primerjavi z letom prej zmanjšal za 0,9 odstotne točke.

9) Bruto domači izdatki za raziskave in razvoj so predstavljali 2,13 % bruto domačega proizvoda Slovenije, to je za 0,03 odstotne točke več kot leto prej. 

10) Vloženih je bilo 7.261 prošenj za azil, ugodeno je bilo 129 prosilcem. Število vloženih prošenj se je na letni ravni povečalo za 7 %, število tistih, ki jim je bilo ugodeno, pa je upadlo za 57 %. 

11) Zaradi posledic transportnih nezgod je umrlo 107 oseb, 8 več kot leto prej, ko je bilo smrtnih žrtev najmanj. Kljub temu je bilo to drugo najmanjše število do zdaj. 
MIR – Spodbujati miroljubne, pravične in vključujoče družbe

16) Zaznana raven oz. indeks zaznavanja korupcije v javnem sektorju je ohranil vrednost iz leta prej, tj. 56 na lestvici od 0 do 100.

PARTNERSTVO – Izvajati program na podlagi trdnega globalnega partnerstva

17) Za uradno razvojno pomoč je Slovenija namenila 0,24 % svojega bruto nacionalnega dohodka ali za 0,05 odstotne točke manj kot leto prej, ko je bil delež najvišji doslej.

Več podatkov je na voljo na posodobljeni podstrani SURS-ovega spletnega mesta, namenjeni kazalnikom ciljev trajnostnega razvoja.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.