Kazalniki globalizacije, 2022 in 2023

Ključne statistike za 2023:

• Vrednost izvoza blaga in storitev je znašala 83,3 % BDP, vrednost uvoza pa 76,8 % BDP.
• Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so vrednostno znašale 34,6 % BDP, neposredne naložbe Slovenije v tujini pa 14,7 % BDP.
• Kazalnik tržne integracije je pri blagu znašal 64,4 %, pri storitvah pa 15,6 %.

Ključne statistike za 2022:

• Podjetja v večinski tuji lasti so ustvarila več kot polovico vrednosti celotnega izvoza (51,1 %) in uvoza (51,9 %).
• Podjetja z visoko intenzivnostjo izvoza (vsaj 75 % prihodkov od izvoza) so prispevala 63,5 % celotnega slovenskega izvoza.
• 56,7 % celotne vrednosti izvoza so ustvarila podjetja z visoko intenzivnostjo izvoza v skupini industrijskih sektorjev (področja B, C, D, E po SKD 2008).

Lani upadli vrednosti izvoza ter uvoza blaga in storitev

Vrednost izvoza blaga in storitev se je leta 2023 v primerjavi z letom prej znižala za 0,5 %, vrednost uvoza pa za 6,4 %. Po kazalniku deleža izvoza oziroma uvoza blaga in storitev v BDP (83,3 % za izvoz in 76,8 % za uvoz) je bila Slovenija še vedno med prvimi desetimi članicami EU. Pri izvozu je ohranila 8. mesto, višje relativne deleže izvoza blaga in storitev so izkazovali Luksemburg, Irska, Malta, Ciper, Slovaška, Nizozemska in Belgija. Pri uvozu je Slovenija nazadovala za eno mesto, na 9. mesto, poleg že omenjenih članic je imela višji relativni delež še Estonija.

Vrednosti tujih neposrednih naložb v Sloveniji in slovenskih naložb v tujini pa višji

Vrednost tujih neposrednih naložb v Sloveniji se je konec leta 2023 v primerjavi z letom prej zvišala za 9,1 %, na 22,1 milijarde EUR. Delež tujih neposrednih naložb v vrednosti BDP je bil za 1 odstotno točko manjši kot leta 2022 in je znašal 34,6 %.

Vrednost neposrednih naložb Slovenije v tujini se je konec prejšnjega leta v medletni primerjavi dvignila za 9,7 %, na 9,4 milijarde EUR. V deležu BDP so znašale 14,7 % oz. za 0,4 odstotne točke manj kot konec leta 2022 (15,1 % BDP).

Vključenost Slovenije v mednarodno menjavo lani ostala visoka

Po stopnji vključenosti v mednarodno menjavo, merjeni s kazalnikom tržne integracije v blagu (povprečje vrednosti izvoza in uvoza blaga v vrednosti BDP), je bila Slovenija s 64,4 % v samem vrhu med članicami EU. Napredovala je s 3. na 2. mesto, boljša je bila le Slovaška. Po kazalniku tržne integracije v storitvah (povprečje vrednosti izvoza in uvoza storitev v vrednosti BDP), ki je znašal 15,6 %, pa je obdržala 15. mesto in tako ostala na sredini med članicami EU.

Podjetja, ki so del mednarodnih skupin, predlani ustvarila skoraj tri četrtine blagovne menjave

Po metodologiji blagovne menjave po značilnostih podjetij je v letu 2022 izvažalo 26.880 podjetij. Med vsemi izvozniki blaga je bilo v večinski tuji lasti 9,8 % podjetij, a so ustvarila več kot polovico vrednosti celotnega izvoza blaga (51,1 %). Pomembno so k izvozu prispevala tudi podjetja v večinski slovenski lasti z enotami v tujini (slovenska mednarodno povezana podjetja), ki imajo v strukturi izvoznih podjetij 1,6-odstotni delež, izvozila pa so 21,5 % celotne vrednosti izvoza. Skupaj so podjetja, ki so del mednarodnih skupin, prispevala 72,6 % celotne vrednosti izvoza. Podobna razmerja so bila tudi pri uvozu.

Podjetja z najvišjo izvozno intenzivnostjo predlani ustvarila skoraj dve tretjini vrednosti izvoza

Leta 2022 so največji delež izvoza ustvarila podjetja z najvišjo izvozno intenzivnostjo, pri katerih več kot 75 % prihodkov od prodaje izvira iz izvoza. Med vsemi izvozniki je bilo takih podjetij 8,5 %, ustvarila pa so 63,5 % vrednosti celotnega izvoza. Od tega je 25,2 % izvoznikov v večinski tuji lasti ustvarilo 41,1 % celotne vrednosti izvoza, 3,6 % slovenskih mednarodno povezanih izvoznikov pa 12,8 % vrednosti celotnega izvoza. Največji delež izvoza, 71,5 %, je bil iz industrijskih sektorjev (B, C, D, E) – podjetja z visoko izvozno intenzivnostjo iz teh sektorjev so prispevala 56,7 % vrednosti izvoza.