Izdatki sektorja država po namenih, 2023
Največ izdatkov za socialno zaščito in zdravstvo
Izdatki sektorja država so v letu 2023 znašali 46,5 % BDP, več kot polovica je bila namenjena socialni zaščiti (17,0 % BDP) in zdravstvu (7,4 % BDP).
Izdatki za socialno zaščito največji: 17,0 % BDP
Izdatki so se v primerjavi z letom 2022 nominalno zvišali za 6,8 %, na 10.842 milijonov EUR, v deležu BDP pa znižali iz 17,8 na 17,0 % BDP. Približno 90 % teh izdatkov je bilo v obliki socialnih prejemkov in socialnih transferjev v naravi.
Več kot pol izdatkov za socialno zaščito je bilo namenjenih za področje starost (predvsem za starostne pokojnine); zrasli so za 6,5 %, na 6.293 milijonov EUR. Izdatki za bolezen in invalidnost so znašali 1.625 milijonov EUR; v teh izdatkih so zajete predvsem boleznine in invalidske pokojnine. Za področje družina in otroci so se izdatki zvišali za 5,2 %, na 1.159 milijonov EUR. Izdatki za brezposelnost so ostali nominalno na podobni ravni kot v letu pred tem.
Za zdravstvo 7,4 % BDP
Za to področje smo namenili 4.720 milijonov EUR. V primerjavi z letom 2022 so se izdatki nominalno zvišali za 8,1 %. Izdatki so bili višji za vse vrste zdravstvenih storitev razen za javno zdravstvo, kjer so se zaradi konca epidemije znižali (za 104 milijone EUR). Približno 39 % izdatkov za zdravstvo so predstavljala sredstva za zaposlene, 27 % vmesna potrošnja in 25 % socialni transferji v naravi. Če pogledamo podrobneje, smo za bolnišnične storitve namenili 3,3 % BDP, za zunajbolnišnične storitve 2,2 % BDP ter za medicinske proizvode, pripomočke in opremo 1,0 % BDP.
Izdatki za ekonomske dejavnosti: s 6,2 % na 6,3 % BDP
Ti izdatki so bili za 498 milijonov EUR višji kot leto prej. Izdatki za subvencije so se zvišali za 83 % na 1.095 milijonov, predvsem zaradi ukrepov, povezanih z blaženjem energetske krize (676 milijonov EUR). Po drugi strani pa so se v primerjavi s predhodnim letom zmanjšali izdatki za bruto investicije, za 120 milijonov EUR, najbolj za področje transport.
Za preostale namene skupno 15,8 % BDP
Za izobraževanje smo namenili 5,4 % BDP oz. nominalno za 8,8 % več (3.475 milijonov EUR).
Izdatki za javno upravo so znašali 4,6 % BDP. Največ so obsegali izdatki za servisiranje javnega dolga (obresti); v primerjavi z letom 2022 so se zvišali za 20,6 %, na 789 milijonov EUR. V izdatke za to področje so zajeti tudi izdatki za vse temeljne raziskave; ti izdatki so v 2023 predstavljali 0,6 % BDP.
Za javni red in varnost smo namenili 1,6 % BDP, za rekreacijo, kulturo in religijo 1,5 % BDP, za obrambo 1,2 % BDP, za varstvo okolja 0,9 % BDP ter za stanovanjske dejavnosti in prostorski razvoj 0,5 % BDP.
Revizija podatkov 1995–2022
Po obsežni reviziji podatkov nacionalnih računov v letošnjem letu so revidirani tudi izdatki sektorja država in so usklajeni s podatki o temeljnih agregatih sektorja država, objavljenimi septembra 2024.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Izdatki so se v primerjavi z letom 2022 nominalno zvišali za 6,8 %, na 10.842 milijonov EUR, v deležu BDP pa znižali iz 17,8 na 17,0 % BDP. Približno 90 % teh izdatkov je bilo v obliki socialnih prejemkov in socialnih transferjev v naravi.
Več kot pol izdatkov za socialno zaščito je bilo namenjenih za področje starost (predvsem za starostne pokojnine); zrasli so za 6,5 %, na 6.293 milijonov EUR. Izdatki za bolezen in invalidnost so znašali 1.625 milijonov EUR; v teh izdatkih so zajete predvsem boleznine in invalidske pokojnine. Za področje družina in otroci so se izdatki zvišali za 5,2 %, na 1.159 milijonov EUR. Izdatki za brezposelnost so ostali nominalno na podobni ravni kot v letu pred tem.
Za zdravstvo 7,4 % BDP
Za to področje smo namenili 4.720 milijonov EUR. V primerjavi z letom 2022 so se izdatki nominalno zvišali za 8,1 %. Izdatki so bili višji za vse vrste zdravstvenih storitev razen za javno zdravstvo, kjer so se zaradi konca epidemije znižali (za 104 milijone EUR). Približno 39 % izdatkov za zdravstvo so predstavljala sredstva za zaposlene, 27 % vmesna potrošnja in 25 % socialni transferji v naravi. Če pogledamo podrobneje, smo za bolnišnične storitve namenili 3,3 % BDP, za zunajbolnišnične storitve 2,2 % BDP ter za medicinske proizvode, pripomočke in opremo 1,0 % BDP.
Izdatki za ekonomske dejavnosti: s 6,2 % na 6,3 % BDP
Ti izdatki so bili za 498 milijonov EUR višji kot leto prej. Izdatki za subvencije so se zvišali za 83 % na 1.095 milijonov, predvsem zaradi ukrepov, povezanih z blaženjem energetske krize (676 milijonov EUR). Po drugi strani pa so se v primerjavi s predhodnim letom zmanjšali izdatki za bruto investicije, za 120 milijonov EUR, najbolj za področje transport.
Za preostale namene skupno 15,8 % BDP
Za izobraževanje smo namenili 5,4 % BDP oz. nominalno za 8,8 % več (3.475 milijonov EUR).
Izdatki za javno upravo so znašali 4,6 % BDP. Največ so obsegali izdatki za servisiranje javnega dolga (obresti); v primerjavi z letom 2022 so se zvišali za 20,6 %, na 789 milijonov EUR. V izdatke za to področje so zajeti tudi izdatki za vse temeljne raziskave; ti izdatki so v 2023 predstavljali 0,6 % BDP.
Za javni red in varnost smo namenili 1,6 % BDP, za rekreacijo, kulturo in religijo 1,5 % BDP, za obrambo 1,2 % BDP, za varstvo okolja 0,9 % BDP ter za stanovanjske dejavnosti in prostorski razvoj 0,5 % BDP.
Revizija podatkov 1995–2022
Po obsežni reviziji podatkov nacionalnih računov v letošnjem letu so revidirani tudi izdatki sektorja država in so usklajeni s podatki o temeljnih agregatih sektorja država, objavljenimi septembra 2024.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Izdatki sektorja država po namenih, Slovenija
Izdatki sektorja država po namenih, Slovenija
|
Izdatki sektorja država za socialno zaščito, Slovenija
|
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.