Kazalniki podnebnih sprememb, 2022

Zmanjšanje deleža fosilnih goriv v oskrbi z energijo

V zadnjem opazovanem letu so se znižale vrednosti vseh petih kazalnikov, ki prikazujejo vplive antropogenih dejavnikov na podnebne spremembe, povezanih z viri emisij. Leta 2022 se je najbolj (za 8,5 %) znižala vrednost kazalnika skupne energetske intenzivnosti proizvodnih dejavnosti v nacionalnem gospodarstvu, upadla je na 5,8 teradžula (TJ) na milijon evrov. V 2023 se je delež fosilnih goriv v oskrbi z energijo zmanjšal za 3,3 odstotne točke, na 55,9 %.


Nekoliko manj emisij toplogrednih plinov iz proizvodnih dejavnosti, iz gospodinjstev pa več

Tudi pri kazalnikih, ki prikazujejo emisije toplogrednih plinov, je bil leta 2022 večinoma zaznan rahel upad vrednosti. Skupna količina izpustov toplogrednih plinov v nacionalnem gospodarstvu je malenkostno upadla (za 0,2 %), in sicer na 16.682 kiloton ekvivalenta CO₂ (kt ekv. CO₂), količine emisij toplogrednih plinov iz proizvodnih dejavnosti so se prav tako znižale, in sicer za 5,2 %, na 12.004 kt ekv. CO₂. Istega leta so se za nekaj več kot desetino povečale količine emisij toplogrednih plinov iz gospodinjstev, obsegale so 4.309 kt ekv. CO₂, največ doslej. 


Intenzivnost črpanja vodnih virov manjša, odklon povprečne temperature zraka večji

Intenzivnost črpanja vodnih virov se je po oceni Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) po štirih zaporednih letih rasti v Sloveniji v 2021 znižala za 7,2 %. Količina načrpane vode je predstavljala 6,3 % vseh razpoložljivih sladkovodnih virov. Odklon povprečne temperature zraka na ravni Slovenije je glede na povprečje primerjalnega obdobja 1961–1990 prvič presegel 2 °C leta 2014, lani pa je bil drugo leto zapored izmerjen njegov največji odklon (2,60 °C). 

Ciljni delež energije iz obnovljivih virov dosežen

V 2023 je Slovenija dosegla ciljni delež energije iz obnovljivih virov (OVE) v bruto končni rabi energije, obsegal je 25,07 % in je bil za 0,07 odstotne točke višji kot v 2022, ko je bil zavezujoči cilj dosežen z mehanizmom statističnega prenosa obnovljivih virov energije iz Hrvaške. Delež skupnih subvencij in podobnih transferjev, povezanih s podnebnimi spremembami, je leta 2021 upadel za 0,04 odstotne točke in je znašal 0,10 % BDP. Delež davkov na energijo in promet med skupnimi davki in socialnimi prispevki se je od leta 2013 zmanjšal za skoraj tretjino in je lani predstavljal 7,36 % vseh davkov.

Z ekološko pridelavo ali v preusmeritvi več kot desetina kmetijskih zemljišč v uporabi

Delež kmetijskih zemljišč v uporabi, ki so vključena v sistem kontrole ekološkega kmetovanja (certificirana pridelava in pridelava v preusmeritvi), se je od leta 2004 povečal za skoraj 2,5-krat. V 2023 je zrasel za 0,3 odstotne točke in dosegel 11,4 %. Vrednost kazalnika učinkovitosti uporabe vode, ki državam omogoča oceno, v kolikšni meri je njihova gospodarska rast odvisna od uporabe vodnih virov, je v Sloveniji v 2021 po oceni FAO zrasla za 17 % in znašala 48 dolarjev na m³ vode.