Ta veseli dan kulture

Dan, posvečen kulturi, je nastal na pobudo ministrstva za kulturo ob dvestoletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna – 3. decembra 2000. Od takrat kulturne ustanove vsako leto na ta dan na široko odprejo vrata obiskovalcem z brezplačno ponudbo kulturnih prireditev in dogodkov.

Kultura na odrih – v povprečju 66 prireditev na dan

Na odrih kulturnih domov, gledališč in glasbenih ustanov so v prejšnjem letu izvedli 24.154 prireditev. Približno polovica (49 %) jih je nastala v lastni produkciji in koprodukciji, preostalo so bile prireditve gostujočih izvajalcev oz. ansamblov.

Največ teh prireditev je bilo izvedenih v kulturnih domovih in centrih za kulturo (76 %), v gledališčih in obeh operah skupno 21 %, v glasbenih ustanovah pa 3 %, saj orkestri in drugi glasbeni producenti večinoma gostujejo oz. nastopajo v kulturnih domovih in centrih za kulturo. 

Kulturni domovi, gledališča in glasbene ustanove so pripravili 152 festivalov. Več kot polovica festivalov, 78, je bilo glasbenih in plesnih, sledili so gledališki (30) in filmski (15). Preostalih 29 festivalov je bilo po vsebini opisanih kot otroški oz. mladinski, literarni in literarno-glasbeni, feministični, etnološki, multimedijski festival, festival umetnosti, tehnologije in znanosti, festival stripa ipd.

Obiskovalci odrskih prireditev in dogodkov – na vsakem povprečno 163 obiskovalcev 

Prireditve v kulturnih domovih, gledališčih, operah in glasbenih ustanovah so lani pritegnile skupno 3,9 milijona obiskovalcev.



Glasbene in plesne prireditve si je ogledalo največ obiskovalcev (okrog 36 % vseh), čeprav so tovrstne prireditve pomenile le nekaj več kot 22 % vseh prireditev. Na drugem mestu po obiskanosti (24 % vseh) so bile gledališke predstave, teh je bilo med prireditvami največ, 29 %. Na tretjem mestu so bile likovne in muzejske razstave (20 %), ki pa so predstavljale le 4 % vseh prireditev.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

V muzejih in galerijah 1.224 razstav

Muzeji, galerije in ustanove z muzejskimi zbirkami so lani v svojih prostorih pripravili 836 občasnih in 388 stalnih razstav ter na svojih spletnih portalih objavili 74 e-razstav.

Ljubiteljem te kulture in umetnosti so ponudili tudi različne delavnice, vodene oglede, interaktivne dogodke, predavanja, pogovore ipd.; v prejšnjem letu je bilo 34.950 takih dogodkov v prostorih ustanov in še 285 izobraževalnih e-dogodkov za virtualni prostor.

Skrb za dostop do razstav v muzejih in galerijah pokažejo podatki o dostopnosti gibalno in senzorno oviranim ljudem:

• prvim je zagotavljalo dostop 33 takih ustanov, 53 ga je uredilo delno, 13 pa jih takega dostopa doslej še ni zagotovilo;
• drugim je bil povsem urejen dostop v 9 kulturnih ustanovah, delno urejenega so imeli v 52, v preostalih 39 muzejih in galerijah pa tega še niso urejali.

Nekaj manj kot 2,8 milijona obiskovalcev muzejskih razstav

Muzeji in galerije ter manjše muzejske zbirke so lani imeli okrog 2.759.000 obiskovalcev.



Med obiskovalci razstav je bila večina, 80,9 %, domačih in 19,1 % tujcev; posamezno razstavo pa si je v povprečju ogledalo 2.254 oseb.

E-razstave imajo manjši povprečni ogled: vseh 74 e-razstav si je na spletu ogledalo 63.631 uporabnikov, kar je bilo v povprečju 860 za posamezno e-razstavo.

Prost vstop do kulture

Nekatere ustanove z odrsko kulturo ponudijo obiskovalcem tudi brezplačne prireditve, takih je bilo 30,4 % vseh: kulturni domovi so povabili k brezplačnemu ogledu pri 36,6 % vseh svojih prireditev, gledališča in operi pri 8,6 % svojih predstav, glasbene ustanove pa pri 24,3 % svojih koncertov.

Muzeji in galerije odprejo vrata k brezplačnemu ogledu razstav zlasti ob praznikih, kot je tudi Ta veseli dan kulture; lani je razstave obiskalo z brezplačno vstopnico okrog 633.500 oseb, kar je predstavljalo skoraj 23 % celotnega obiska teh razstav.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Knjižna produkcija

Lani je 1.398 slovenskih založnikov, med njimi 318 samozaložnikov, izdalo 5.652 naslovov tiskanih knjig in brošur:

• 66,4 % je bilo izvirnih del in 33,6 % prevodov;
• 82,4 % je bilo prvih izdaj in 17,6 % ponatisov.

Izdanih je bilo tudi na spletu dostopnih 1.654 e-knjig in brošur, nekatere med temi monografijami so na voljo tudi v tiskani obliki.
 
Vir: NUK

Na dnevni ravni povprečno 23.000 obiskovalcev knjižnic

Mrežo splošnih knjižnic je lani sestavljalo 277 krajevnih knjižnic in 13 bibliobusov. Vanje je bilo vpisanih okrog 436.300 članov, 30,5 % med njimi je bilo mlajših od 15 let. Izposodili so si 19,6 milijona enot knjižničnega gradiva. 

V knjižnicah so imeli 8,4 milijona obiskov, kar pomeni, da je lani knjižnico vsak član povprečno obiskal več kot 19-krat. Knjižnice so torej v povprečju naštele okrog 23.000 obiskovalcev dnevno.

Splošne knjižnice so privabile na izobraževanja za uporabo knjižnice ter njenih informacijskih virov in storitev 127.410 uporabnikov, za približno petino teh je bilo izobraževanje individualno.

Poleg tega so v splošnih knjižnicah lani za svoje člane in druge uporabnike pripravili še 24.073 različnih prireditev, vsaka knjižnica v povprečju 87 prireditev.

Vir: NUK

1,9 milijona obiskovalcev kinematografov

Slovenska filmska produkcija je v letu 2023 ustvarila:

• 20 celovečernih filmov: 15 igranih in 5 dokumentarnih;
• 73 kratko- in srednjemetražnih filmov: 26 igranih, 27 dokumentarnih in 20 animiranih filmov.

Kinematografi so ponudili 421 filmov, med njimi je bilo 52 slovenskih. Filmske predstave si je tam ogledalo okrog 1,9 milijona gledalcev, slovenske skoraj 201.000; tuji film si je torej v povprečju ogledalo 4.572 oseb, slovenskega pa 3.862 oseb.

Vir: Slovenski filmski center

Dodana vrednost kulture in njen prispevek k BDP 

Celotna kultura (poleg temeljne kulture vključuje še arhitekturo in oblikovanje, oglaševanje, izobraževanje na kulturnem področju ter t. i. presečno oz. nerazvrščeno) je leta 2022 k bruto dodani vrednosti prispevala 2,9 %. Bruto domači proizvod, ki ga lahko pripišemo celotni kulturi, je nominalno znašal 1,6 milijarde evrov, izraženo v deležu, pa je bil 2,8-odstoten . 

Temeljna kultura (kamor uvrščamo pet področij: kulturna in naravna dediščina, uprizoritvena umetnost, vizualna umetnost, knjiga in periodika, avdiovizualna umetnost) je leta 2022 k bruto dodani vrednosti prispevala 1,6 %. Prispevek k BDP je znašal 927,3 milijona evrov, ali 1,6 %.
 
Zaposlenost in značilni poklici v kulturi

V celotni kulturi je bilo leta 2022 zaposlenih 42.427 oseb oz. 3,9 % vseh, od tega v temeljni kulturi 24.242 ali 2,2 % celotne zaposlenosti v državi. 
Konec prejšnjega leta je 10.185 zaposlenih (62,2 %) in 6.187 samozaposlenih (37,8 %), skupno torej 16.372 oseb opravljalo enega izmed dvajsetih značilnih poklicev v kulturi. Toliko jih je bilo namreč vpisanih v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva. Desetletje prej, leta 2014, je poklic v kulturi opravljalo 13.013 oseb, med njimi pa je bilo 65,2 % zaposlenih in 34,8 % samozaposlenih. 



Podrobni pregled podatkov po teh poklicih, povezanih s kulturo, pokaže za leto 2023: 

• poklici, ki zagotavljajo varnejši zaposlitveni status, so: bibliotekarji in knjižnični uradniki  (kar 99,5 % zaposlenih) ter strokovnjaki v muzejih in galerijah (le 1,1 % samozaposlenih);
• med bolj prekarnimi poklici z velikim številom samozaposlenih pa najdemo: umetniške ustvarjalce (natančneje so to npr. artisti, imitatorji, komiki, pravljičarji, stand-up komedijanti) z le 15,2 % zaposlenih, vizualne umetnike z 22,8 % zaposlenih in pisatelje z 28,0 % zaposlenih, saj so preostali samozaposleni.