Aktivno in neaktivno prebivalstvo, 3. četrtletje 2024

Delovno aktivnih nekoliko manj kot četrtletje prej

Število aktivnih prebivalcev (tj. delovno aktivnih in brezposelnih skupaj) se je povečalo za 5.000. Za prav toliko oziroma še nekoliko več se je zmanjšalo število delovno aktivnih – za skoraj 6.000, z 998.000 na 992.000, bilo jih je za 0,5 % manj kot v 2. četrtletju, a za 0,1 % več kot v 3. četrtletju lani.

V primerjavi s četrtletjem prej se je število delovno aktivnih med moškimi zmanjšalo za 3.000 oz. 0,5 %, med ženskami pa prav tako za 3.000 oz. 0,6 %. Kljub temu je bilo med delovno aktivnimi več moških (55 %) kot žensk (45 %).

Tudi stopnja delovne aktivnosti je upadla, med vsemi delovno sposobnimi prebivalci je znašala 56,1 %. To je bilo za 0,7 odstotne točke manj kot v 2. četrtletju in za 0,5 odstotne točke manj kot v 3. četrtletju lani.

Eden izmed ciljev trajnostnega razvoja je tudi stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini 20–64 let, višja od 75 % do leta 2030. V opazovanem četrtletju je znašala 77,4 %.

Med delovno aktivnimi je bilo 85,3 % zaposlenih in 12,9 % samozaposlenih, 1,8 % pa jih je pomagalo na družinski kmetiji ali v družinskem podjetju. V primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta se je število zaposlenih zmanjšalo za 0,4 %, število samozaposlenih pa povečalo za 1,4 %.

Zaposlitev v obdobju zadnjih dveh mesecev iskalo več brezposelnih

Stopnja brezposelnosti je od vključno zadnjega četrtletja 2022 vztrajala pod 4 %, v opazovanem četrtletju pa se je zvišala na 4,4 % in tako dosegla vrednost z začetka leta 2022. Skupaj je bilo brezposelnih 46.000 oseb, od tega 55 % moških in 45 % žensk.

Tudi število brezposelnih oseb, ki so iskale zaposlitev v obdobju zadnjih dveh mesecev, je zraslo z 11.000 na 17.000. Med njimi je 64,4 % takšnih, ki (še) niso prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje in so delo iskali na njegovi spletni strani, prek oglasov ali kako drugače.

Med mladimi tako več delovno aktivnih kot tudi brezposelnih

Kot je za 3. četrtletje značilno, smo zaznali povečanje števila delovno aktivnih med mladimi, starimi od 15 do 24 let. V primerjavi s četrtletjem prej jih je bilo za 12.000 oz. za petino več, v primerjavi z istim obdobjem lani pa za 2.000 več. Stopnja delovne aktivnosti pri tej starostni skupini se je zvišala za 5 odstotnih točk. Razlog za povečanje lahko pripišemo večjemu številu vključenih v študentsko delo čez poletne mesece.

Kljub rasti števila in stopnje delovno aktivnih mladih pa smo v opazovanem četrtletju opazili tudi porast števila in stopnje brezposelnih. Konec avgusta se namreč zaključi šolsko leto, kar pomeni, da lahko tisti, ki so končali šolanje, že od julija iščejo (novo) zaposlitev.

Število brezposelnih mladih se je povečalo za 5.000 – s 7.000 na 12.000. Največjo razliko smo zaznali pri moških, njihovo število se je podvojilo s 4.000 na 8.000, medtem ko je število brezposelnih pri ženskah v primerjavi s prejšnjim četrtletjem ostalo enako. Stopnja brezposelnosti se je zvišala za skoraj 4 odstotne točke, na 14,1 %, v primerjavi z istim obdobjem lani pa za 3 odstotne točke. Med brezposelnimi, starimi 15–24 let, se jih je nekaj manj kot dve tretjini (65 %) samoopredelilo za učence, dijake, študente, 28 % za brezposelne, preostali pa z drugim statusom.