Bilance proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov, 2023
Neugodne vremenske razmere močno vplivale na samooskrbo s sadjem in medom
Prebivalcu Slovenije je bilo lani za prehrano na voljo v povprečju 130 kg sadja, 112 kg žit, 101 kg zelenjave, 87 kg mesa, 78 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu.
Pridelali več žit, manj sadja in medu
Domača proizvodnja žit je obsegala 667.000 ton ali za 16 % več kot leta 2022. Slabe vremenske razmere pa so povzročile nevšečnosti tako čebelarjem kot sadjarjem. Prvi so tako pridelali približno 290 ton medu ali za 8-krat manj kot leto prej (2.400 ton), pridelava sadja pa je znašala 47.000 ton ali za skoraj polovico manj kot v letu pred tem (93.000 ton).
Stopnja samooskrbe najbolj narasla pri žitih, najbolj upadla pa pri medu
Pri rastlinskih bilancah se je stopnja samooskrbe z žiti lani zvišala za 10 odstotnih točk (na 82 %) in s krompirjem za 2 odstotni točki (na 38 %), po drugi strani pa je pri zelenjavi upadla za 6 odstotnih točk (na 33 %) in pri sadju za 13 odstotnih točk (na 16 %). Pri živalskih bilancah se je samooskrba zvišala samo pri jajcih, in sicer za 1 odstotno točko (na 95 %), medtem ko se je pri mesu znižala za 3 odstotne točke (na 83 %) in pri medu za 77 odstotnih točk (na 13 %).
Stopnja samooskrbe po rastlinskih kmetijskih proizvodih, koledarsko leto, Slovenija
Stopnja samooskrbe po živalskih kmetijskih proizvodih, koledarsko leto, Slovenija
Domača proizvodnja žit je obsegala 667.000 ton ali za 16 % več kot leta 2022. Slabe vremenske razmere pa so povzročile nevšečnosti tako čebelarjem kot sadjarjem. Prvi so tako pridelali približno 290 ton medu ali za 8-krat manj kot leto prej (2.400 ton), pridelava sadja pa je znašala 47.000 ton ali za skoraj polovico manj kot v letu pred tem (93.000 ton).
Stopnja samooskrbe najbolj narasla pri žitih, najbolj upadla pa pri medu
Pri rastlinskih bilancah se je stopnja samooskrbe z žiti lani zvišala za 10 odstotnih točk (na 82 %) in s krompirjem za 2 odstotni točki (na 38 %), po drugi strani pa je pri zelenjavi upadla za 6 odstotnih točk (na 33 %) in pri sadju za 13 odstotnih točk (na 16 %). Pri živalskih bilancah se je samooskrba zvišala samo pri jajcih, in sicer za 1 odstotno točko (na 95 %), medtem ko se je pri mesu znižala za 3 odstotne točke (na 83 %) in pri medu za 77 odstotnih točk (na 13 %).
Stopnja samooskrbe po rastlinskih kmetijskih proizvodih, koledarsko leto, Slovenija
Stopnja samooskrbe po živalskih kmetijskih proizvodih, koledarsko leto, Slovenija
Za prehrano na voljo več krompirja, manj zelenjave, sadja in žit
Prebivalec Slovenije je imel lani v povprečju za prehrano na voljo 130 kg sadja, 112 kg žit, 101 kg zelenjave, 87 kg mesa, 78 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu. Razpoložljiva količina krompirja za prehrano se je tako v primerjavi z letom 2022 povečala za 8 %, riža za 7 % in jajc za 2 %. Manjša pa je bila pri medu, in sicer za 22 %, ter zelenjavi, žitu in sadju pri vsaki skupini za nekaj več kot 3 %. Pri mesu je razpoložljiva količina za prehrano ostala na primerljivi ravni.
Razpoložljiva količina za prehrano na prebivalca, koledarsko leto, Slovenija
Tabele z najnovejšimi podatki, poleg bilanc za koledarsko leto tudi podatki iz bilanc kmetijskih proizvodov za tržno oz. proizvodno leto, so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Prebivalec Slovenije je imel lani v povprečju za prehrano na voljo 130 kg sadja, 112 kg žit, 101 kg zelenjave, 87 kg mesa, 78 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu. Razpoložljiva količina krompirja za prehrano se je tako v primerjavi z letom 2022 povečala za 8 %, riža za 7 % in jajc za 2 %. Manjša pa je bila pri medu, in sicer za 22 %, ter zelenjavi, žitu in sadju pri vsaki skupini za nekaj več kot 3 %. Pri mesu je razpoložljiva količina za prehrano ostala na primerljivi ravni.
Razpoložljiva količina za prehrano na prebivalca, koledarsko leto, Slovenija
Tabele z najnovejšimi podatki, poleg bilanc za koledarsko leto tudi podatki iz bilanc kmetijskih proizvodov za tržno oz. proizvodno leto, so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Vir preračunov bilanc proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov je Kmetijski inštitut Slovenije.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)
